Socialna zbornica Slovenije je v
torek 27. avgusta 2019 organizirala delovno srečanje med predstavniki Ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predstavniki Socialne zbornice
Slovenije. Delovnega srečanja se je s strani ministrstva udeležila mag. Ksenija
Klampfer s svojo delovno skupino. Zbornico so zastopali člani Upravnega in
Strokovnega sveta zbornice ter predsedniki sekcij zbornice. Delovno srečanje se
je vsebinsko osredotočilo na aktualno situacijo, zlasti pa strategijo
prihodnosti področja socialnega varstva v Republiki Sloveniji.
Delovnega srečanja sta se s strani
GeRI udeležila tudi dr. Barbara Grintal, članica Upravnega sveta Socialne
zbornice Slovenije, in dr. Nikolaj Lipič, član Strokovnega sveta Socialne
zbornice Slovenije.
V okviru delovnega srečanja je
bila poudarjena nujnost sodelovanja in povezovanja ter upoštevanja stroke in
dobrih preteklih izkušenj. Naloga stroke je prav v tem, da opozori na
kompleksnost področja socialnega varstva, ki potrebuje sistemsko ureditev
zakonodaje, ob tem pa spoštovanje doktrine, ki terja odgovorne, premišljene in
strokovno utemeljene korake.
Sklepna ugotovitev udeležencev je bila, da za
spremembe potrebujemo jasno opredelitev vlog, odgovornosti in medsebojnih
odnosov deležnikov, ki sodelujemo pri načrtovanju, razvoju, financiranju,
izvajanju, podpori, spremljanju in vrednotenju vseh socialnovarstvenih storitev
in socialnovarstvenih programih.
V soboto 15. junija 2019 je Zavod Vitica, Gornja Radgona, v prostorih Kulturno upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici, organiziral seminar z naslovom »(Po)moč za ozaveščanje, preprečevanje in zmanjševanje nasilja nad starejšimi«. Dr. Nikolaj Lipič, sodelavec GeRI, je predaval na strokovnem seminarju z naslovom referata »Nasilje v družinskem okolju in družbene dileme do nasilja«.
Na seminarju so aktualne vsebine s področja nasilja nad starejšimi predstavili predavatelji različnih strok, ki se ukvarjajo s starostniki in problematiko nasilja. Seminar je bil namenjen vsem, ki jih je tema v skupnosti zanimala, saj si želimo, da seminar pritegne čim širšo laično javnost.
V petek 17. maja 2019 se je dr.
Nikolaj Lipič, sodelavec GeRI, udeležil 2. socialnega kluba Socialne zbornice
Slovenije z naslovom »Ohranjanje in razvoj kakovosti strokovnega dela v
socialnovarstvenih programih«. Udeležba na socialnem klubu pomeni strokovni
prispevek k razvoju aktivnosti GeRI in iskanje možnosti širitve delovanja GeRI
v prihodnje.
Strokovno razpravo
so oblikovali ga. Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na Ministrstvu za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Suzana Puntar, predsednica
Sekcije socialno varstvenih programov, mag. Vladimir Pegan, predsednik Zveze
društev vojnih invalidov Slovenije, mag. Mateja Toman, predsednica Društvo
distrofikov Slovenije, in mag. Vitomir Simunišek, predsednik Društva za razvoj
skupnostnih programov za mlade. Socialni klub je vodila in moderirala mag. Barbara
Kobal Tomc, podpredsednica zbornice.
V razpravi so se oblikovali naslednji zaključki 2.
Socialnega kluba: sistemska ureditev financiranja socialno varstvenih
programov, ureditev položaja zaposlenih v socialnovarstvenih programih, uvedba
enostavnejše in poenotene administracije, širjenje regionalne pokritosti in
predlog preimenovanja dopolnilnih socialnovarstvenih programov.
Socialna
zbornica Slovenije je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije v sredo 15.
maja 2019, v okviru Dnevov medgeneracijskega sožitja, na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani, organizirala okroglo mizo z naslovom »Medgeneracijski
preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?«.
Okroglo mizo je moderiral dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega
raziskovalnega inštituta.
Na
okrogli mizi so sodelovali mag. Martin Toth, mag. Marjana Kamnik, Carmen Rajer,
mag. soc., Amir Crnojević in Zarja Govedič.
Uvodoma
mag. Martin Toth, član Strokovnega sveta ZDUS in Komisije za zdravstveno
varstvo in duševno zdravje ZDUS, izpostavi, da so nedaleč v zgodovini v isti
družinski skupnosti živele po tri generacije, katerih člani so skrbeli drug za
drugega in to predvsem za nebogljene, obolele, onemogle in nepreskrbljene.
Danes takšne družine srečamo vse redkeje. Zato se bremena socialne varnosti
bolnih, kot tudi tistih, ki ne morejo poskrbeti zase in potrebujejo pomoč
drugih, prenašajo na najširšo družbeno solidarnost. To je prinesel sodobni čas
in »industrializacija« družbe in njene nove vrednote, ki poudarjajo predvsem
ustvarjanje dohodka in drugih materialnih dobrin. Med temi velikokrat skrb za
družinske člane ni več prioriteta. Zato eno izmed rešitev mag. Toth vidi tudi v
vzpostavitvi vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe.
Ko
življenje v domačem okolju za starejšega iz kakršnih koli razlogov ni več
možno, je potrebno poiskati rešitev v institucionalnem okolju varstva
starejših. Mag. Marjana Kamnik, vodja Koroškega doma starostnikov poslovne
enote Slovenj Gradec in vodja projekta Dolgotrajna oskrba na Koroškem,
predstavi življenje starostnikov v domovih za starejše in njihovo delovanje, ki
je vmesna struktura in ki poleg celodnevnega institucionalnega varstva lahko
izvaja še dnevno varstvo, nočno varstvo, kratkočasne namestitve, vikend
namestitve, počitnice in pomoč na domu. S tem se vzpostavljajo storitve, ki
omogočajo starejšim, da ostajajo v domačem okolju, saj je koncept vmesnih
struktur na področju varstva starejših, usmerjen v deinstitucionalizacijo
znotraj institucije. Gre za zagotavljanja storitev na podlagi ocene potreb in
individualiziranih storitev, možnosti izbire, partnerskega odnosa in uvajanja
mednarodnih sistemov kakovosti.
Carmen
Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici
Slovenija ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta Integrirane
oskrbe v občini Krško »MOST«, opozori na pomanjkanje kadra na področju dela in
skrbi za starejše. Pomagajoči poklici so namreč izgubili na vrednosti. Niso
»popularni« in »privlačni« za mlade. V njih ne vidijo možnosti razvoja, izzivov
in osebne nadgradnje, temveč predvsem delo, ki je težko, polno ovir ter konec
koncev tudi slabo plačano. Dodaja, da je nujno potrebno ozaveščati strokovno in
laično javnost o tem, da je dolgoživost družbe naš dosežek, da lahko iz tega
vsi rastemo, se razvijamo in postanemo učeča se življenjska skupnost in ne
očitajoča ter zaskrbljena življenjska skupnost. Na nas je, da pomagajočim
poklicem ponovno povrnemo vrednost in veljavo ter s tem naredimo svet, ki se
stara, lepši.
O
vse pomembnejši vlogi prostovoljstva tudi na področju skrbi za starejše nas je
opozoril Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva
in medgeneracijskega sodelovanja na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana.
Delovanje prostovoljcev na
področju varstva starejših
je danes v razvitem svetu
sprejeta in že uveljavljena oblika
pomoči uporabnikom socialnovarstvenih storitev
in drugim osebam
s posebnimi potrebami. Kot
dragocena dopolnitev ponudbe
javnih zavodov na
tem področju predstavlja prostovoljsko delo prav tu nenadomestljivo
medsebojno dejanje, ki bogati in popestri bivanje oskrbovancev v domovih za
starejše oziroma na njihovih domovih. S prostovoljstvom krepimo socialno mrežo
starejših, povečujemo njihovo osebno zadovoljstvo in starostnike v domačem
okolju znova vključujemo v družabno življenje.
Perspektivo
mlade generacije o medgeneracijskem prepletu neformalnih oskrbovalcev starejših
na domu je predstavila Zarja Govedič, študentka na Fakulteti za socialno delo
Univerze v Ljubljani in članica Sekcije mladi za starejše na Gerontološkem
društvu Slovenije, ki v tem vidi velik izziv za mlade in sicer za vsakogar, saj
bi lahko ob aktivni vključenosti vseh generacij v polje oskrbe starih ljudi
le-tem ponudili bolj kakovostno, dostojno in prijetno bivalno okolje tudi v
starosti. Medgeneracijsko povezovanje bi pri starih ljudeh spodbudilo občutek
sprejetosti, ki bi jih opogumilo k izkoristku njihovih potencialov. Pogosto je
nerazumljivo marginaliziranje položaja starih v družbenem okolju in širjenje
stereotipnih prepričanj o starih ljudeh. Poleg tega pa bi se ob vzpostavitvi
večjega deleža neformalne oskrbe precej razbremenilo preobremenjen formalni del
oskrbe starih ljudi. Ključ do uspeha vidi v zmanjšanju individualizma v družbi
ter v večji meri strpnosti in sprejemanju starih ljudi.
Socialna
zbornica Slovenije je v letu 2018 začela izvajati Socialne klube, kot obliko
okrogle mize, kjer sodelujoče predavateljice in predavatelji razpravljajo o
aktualnih strokovnih temah s področja socialnega varstva. Socialni klubi se
odvijajo na sedežu Socialne zbornice Slovenije, osrednjemu strokovnemu
združenju na področju socialnega varstva.
Kot
prvo tema socialnega kluba so v sredo 12. marca 2018 izbrali predstavitev
programov in učinkov socialne aktivacije. Vodil ga je predsednik Socialne
zbornice Slovenije mag. Nace Kovač. Glede na tematiko socialne aktivacije so na
Socialni klub povabili tudi Gerontološki raziskovalni inštitut, kot izvajalca
programa socialne aktivacije v občinah Domžale in Kamnik. Gerontološki
raziskovalni inštitut je zastopala direktorica dr. Barbara Grintal, ki je
predstavila konkretno delovanje programa socialne aktivacije v praksi,
prednosti in izzive, s katerimi se izvajalci programa soočajo v praksi. Na
Socialnem klubu so sodelovali še ga. Jana Lovšin, iz Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je uvodoma predstavila razvoj
ideje programa socialne aktivacije, trenutno izvajanje programov ter delovanje
koordinatorjev socialne aktivacije. Mag. Martina Trbanc, iz Inštituta RS za
socialno varstvo, se je osredotočila na refleksijo razvoja projekta socialne
aktivacije z vidika primerjave med potekom projekta in predpostavkami ter
predlogi, ki so jih na Inštituta RS za socialno varstvo leta 2015 pripravili v
okviru elaborata. Mag. Anja Osojnik, vršilka dolžnosti direktorice Centra za socialno
delo Ljubljana, je predstavila vlogo centra za socialno delo in enotno vstopno
točko, preko katerih uporabniki vstopajo v socialno aktivacijo in kasneje v
programe. Ga. Sanja Belec, iz Zavoda RS za zaposlovanje, je poudarila, da ima
socialna aktivacija pomembno vlogo pri naslavljanju potreb in iskanju
priložnosti za dolgotrajne brezposelne osebe. Ga. Barbara Grobljar,
koordinatorka socialne aktivacije, je v prispevku predstavila naloge
koordinatorjev socialne aktivacije.
Po
predstavitvah vseh vabljenih predavateljic se je s publiko razvila strokovna
razprava o prednostih in dilemah, s katerimi se soočajo izvajalci programa
socialne aktivacije in njihovi uporabniki, centri za socialno delo in uradi za
delo. Kot ključno velja izpostaviti, da je bila identificirana dodana vrednost
programov socialne aktivacije med uporabniki, izvajalci, zaposlovalci in
ostalimi relevantnimi deležniki.
V okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je od ponedeljka 1. oktobra do srede 3. oktobra 2018 potekal v Cankarjevem domu, je Socialna zbornica Slovenije v ponedeljek 1. okrobra 2018, ob 16. uri, skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) organizirala okroglo mizo z naslovom “Dolgotrajna oskrba in kakovost življenja“.
Okroglo mizo je moderirala ga. Valerija Lekič Poljšak, predsednica Strokovnega sveta pri Socialni zbornici Slovenije in direktorica Doma starejših Črnomelj. Predstavniki Socialne zbornice Slovenije na okrogli mizi so bili mag. Milan Kranjc, upokojeni direktor Doma starejših Črnomelj, g. Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in dr. Nikolaj Lipič, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in sodelavec Geronološkega raziskovalnega inštituta. Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so bili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri ZDUS, dr. Martin Toth in g. Milan Pavliha.
Dr. Nikolaj Lipič je izpostavil pomen koncepta kakovosti življenja v starosti, ki pomeni izhodišče za proces kakovostnega staranja. Poudaril je pomen in vlogo koncepta kakovosti življenja v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki ga vzpostavljamo v Sloveniji in ki bo še posebej v pomoč in podporo vsem starostno onemoglim, invalidnim, dolgotrajno bolnim in poškodovanim ter njihovim svojcem in oskrbovalcem.
Na letošnji konferenci ASK 2018 – 10. konferenci o demenci, ki jo vsako leto organizira Spominčica – Alzhaimer Slovenija, sta sodelovala s predstavitvijo prispevka dr. Nikolaj Lipič v soavtorstvu z Vilkom Kolblom, mag., generalnim sekretarjem Socialne zbornice Slovenije. Konferenca je potekala 28. in 29. septembra 2018, na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
V prispevku z naslovom “Čas je za novo paradigmo izobraževanja o demenci” so bili izpostavljeni rezultati in učinki projekta “Več in še več o demenci: programi izobraževanja in osveščanja za obvladovanje demence v slovenskem okolju“, ki ga je Socialna zbornica Slovenije skupaj s konzorcijskimi partnerji izvajala letih 2017 in 2018. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
V program izobraževanja, ki ga je Socialna zbornica Slovebije izvajala ločeno za tri različne ciljne skupine, v vseh dvanajstih slovenskih statističnih, so bili skupno vključeni 703 udeleženci. Mozaik celostne obravnave demence v programu izobraževanja je bil definiran iz osmimi vidiki, ki so predstavljali spoj socialnega in zdravstvenega varstva.
V programu sta o socialno gerontoloških aspektih demence predavala dr. Barbara Grintal in dr. Nikolaj Lipič, oba iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta.
Vsak dan si moramo prizadevati, da ljudi okrog nas, v okolju, kjer delamo in živimo, opazimo in jim namenimo prijazen pozdrav, stisk roke, izmenjamo besedo ali dve ter jim pomagamo na poti njihovega življenja…
To velja še posebej za starejše ljudi, ki so pogosto družbeno spregledani in marginalizirani. Tudi zato je Generalna skupščina Združenih narodov 1. oktober opredelila kot Mednarodni dan starejših.
Tudi na Gerontološkem raziskovalnem inštitutu so starejši, njihove potrebe in pravice v ospredju našega strokovnega, znanstvenega in raziskovalnega prizadevanja – in to ne samo 1. oktobra, ampak skozi celotno leto.
Gerontološki raziskovalni inštitut izvaja v obdobju 2017 – 2019 projekt Socialne aktivacije za območje Domžal in Kamnika. Projekt, ki poteka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se izvaja za dve ciljni skupini. V septembru 2018 so se zaključile aktivnosti 1. skupine v okviru Socialne aktivacije.
V četrtek 20. 9. 2018 smo imeli zaključno srečanje prve skupine v projektu “Socialna aktivacija – priložnost za zaposlitev”. Načrtovane aktivnosti in delovna druženja s prvo skupino je trajalo enajst mesec. V projekt je v prvo skupino na začetku bilo vključenih dvajset udeležencev. Od dvajsetih udeležencev na začetku jih je na koncu ob zaključku v skupini ostalo le še osem. Ostali udeleženci so našli nove poklicne poti in govorimo o t.i. “izhodih” (zaposlitev, javna dela, izobraževanje, osebni razlogi). Tudi preostalih osem udeležencev še vedno karierno spremljamo in jim pomagamo v soočanju s poklicnimi izzivi.
Izvedbo načrtovanih aktivnosti prve skupine v okviru Socialne aktivacije lahko opravičeno označimo kot uspešno, saj smo presegli kriterije načrtovanih “izhodov” in uspešno zaključili vse aktivnosti. To izražajo tudi udeleženci.
Posebna zahvala za uspešnost izvedbe projekta prve skupine Socialne aktivacije gre zatorej vsem udeležencem, socialnim partnerjem in podjetjem, predavateljem in izvajalcem programa!
Zahvala je namenja tudi prizadevnima socialnima koordinatorjema na Centru za socialno delo Domžale in Kamnik ter mag. Nataši Zalokar, direktorici Doma upokojencev Domžale, ki nas prijazno gosti v času izvedbe projekta.
Slavnostni zaključek projekta “Več in še več o demenci: programi izobraževanja in osveščanja za obvladovanje demence v slovenskem okolju”, ki ga je koordinirala Socialna zbornica Slovenije skupaj s konzorcijskimi partnerji, je bil v petek 14. septembra 2018. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Dogodek je potekal v Izobraževalnem centru Socialne zbornice Slovenije. Slavnostna govornica je bila ga. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavniki vseh konzorcijskih partnerjev in domov za starejše, ki so gostili predavanja. Prav tako so bili na dogodek povabljeni vsi predavatelji.
Vsem predavateljicam in predavateljem so se iskreno zahvalili in podelili posebne zahvale in darila. Iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta sta pohvalo za sodelovanje v projektu prejela dr. Barbara Grintal in dr. Nikolaj Lipič. Predavala sta o socialno gerontoloških aspektih demence.
Ob tej priložnosti je Socialna zbornica Slovenije postala tudi “Demenci prijazna točka”. Po besedah ge. Štefanije L. Zlobec, predsednice Spominčice – Alzhaimer Slovenija, je to že 55. demenci prijazna točka.
