Erasmus+ KA2: STROKOVNO USPOSABLJANJE V SLOVENIJI

                   

STROKOVNO USPOSABLJANJE V SLOVENIJI

Poročilo o strokovnem usposabljanju z ogledi dobrih praks v programu Erasmus+ KA2, v Sloveniji, v obdobju od 11. 9. do 15. 9. 2017

Organizator ogleda dobrih praks v Sloveniji, ki se je izvajala od 11. 9 do 15. 9. 2017, je bila Socialna zbornica Slovenije. Ogledi dobrih praks niso bili omejeni samo na Ljubljano, ampak smo v okviru ogleda dobrih praks bili tudi v Postojni, Logatcu in Jesenicah.

Zbrali smo se predstavniki vseh partnerskih institucij in predstavniki drugih slovenskih socialnih partnerjev. Prav tako so nas obiskali tudi predstavniki Nacionalne agencije CMEPIUS, katerim smo predstavili potek izvajanja vseh faz projekta.

Fotografija 1: Strokovno usposabljanje v Izobraževalnem centru Socialne zbornice Slovenije (Foto: Arhiv GeRI)

Predstavile so se organizacije, ki v slovenskem prostoru aktivno delujejo na področju migrantske problematike, in sicer:

  1. UNICEF,
  2. Slovenska filantropija,
  3. HUMANITAS,
  4. Azilni dom Logatec,
  5. Azilni center Postojna,
  6. OŠ Livada iz Ljubljane,
  7. Društvo Odnos iz Ljubljane,
  8. Cene Štupar iz Ljubljane,
  9. Inštitut za Afriške študije iz Ljubljane,
  10. Drugi dom iz Ljubljane,
  11. Center za poklicno usposabljanje v Ljubljani,
  12. Društvo Up iz Jesenic,
  13. Zavod Global je predstavil projekt Skuhna, v okviru katerega so pripravili kulinarični dogodek.

Partnerske organizacije smo pridobile pogled v obširno delovanje programov in projektov, ki delujejo za uspešno integracijo migrantov v slovenski prostor, ki bodo dobra podlaga za oblikovanje pilotnega projekta in projektnih rezultatov.

Fotografija 2: Kulturni program v okviru strokovno usposabljanje v Ljubljani (Foto: Arhiv GeRI)

Udeleženci usposabljanja so bili navdušenim nad izredno dobro in vsebinsko bogatem organiziranem programu strokovnega usposabljanja in ogledov dobrih praks. Izpostavili so številne pozitivne učinke usposabljanja na ravni posameznika – udeleženca, na ravni sodelovanja med projektnimi institucijami in na ravni okolja, saj se učinki sodelovanja v okviru celostne skrbi in obravnave za migrante odraža na lokalni, regionalni, nacionalni in transnacionalni ravni.

Del izvedbe programa je izvedel tudi Gerontološki raziskovalni inštitut, ki je organiziral poslovno delovno kosilo in tudi kulturni program z ogledom Ljubljane. S tem so udeleženci usposabljanja pridobili tudi vpogled v širši družbeno – kulturni milje Slovenije, kar je ključno za razumevanje odziva slovenske družbe na migrantsko problematiko in uspešnost njihove integracije.

Pripravila: dr. Barbara Grintal

Erasmus+ KA2: STROKOVNO USPOSABLJANJE NA HRVAŠKEM

Poročilo o strokovnem usposabljanju z ogledi dobrih praks v programu Erasmus+ KA2, v partnerski instituciji HRVATSKI CRVENI KRIŽ in pri njenih socialnih partnerjih, na Hrvaškem, v obdobju od 5. 6. do 9. 6. 2017

Fotografija 1: Strokovno usposabljanje na Hrvaškem (Foto: Arhiv GeRI)

Strokovnega usposabljanja z ogledi primerov dobrih praks pri partnerski instituciji HRVATSKI CRVENI KRIŽ in njenih socialnih partnerjih sta se iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta udeležila dr. Barbara Grintal in  dr. Peter Seljak.

Partnerska organizacija HRVATSKI CRVENI KRIŽ je v Zagrebu in okolici pri partnerskih institucijah organizirala petdnevno strokovno usposabljanje z ogledi primerov dobrih praks v obdobju od ponedeljka 5. junija do petka 9. junija 2017. Predstavile so se naslednje organizacije, ki so predstavile svoje pristope in prakse dela ter strokovne protokole dela z migranti in begunci:

  1. Hrvatski Crveni križ / Rdeči križ Hrvaške – oddelek za azil in migracije,
  2. UNHCR Hrvaška,
  3. Ministrstvo za notranje zadeve,
  4. Azilni center Zagreb,
  5. Azilni center Kutina,
  6. Zavod za zaposlovanje,
  7. Hrvaško združenje delodajalcev,
  8. Hrvaški pravni center,
  9. Društvo za psihološko pomoč.

Organizacije so predstavile proces vključevanja prosilcev za azil, načrt integracije in izvajanje integracijskega procesa. Pri tem so organizacije izpostavile svojo ključno vlogo v procesu integracije migrantov oz. vključevanja prosilcev za azil ter upravičencem do mednarodne zaščite v širše družbeno življenje na Hrvaškem.

UNHCR Hrvaška se zavzema za sprejem zakonodaje in politik na področju izobraževanja, zdravja, socialnega varstva in zaposlovanja – tudi migrantov in beguncev. Pri tem so izpostavili, da imajo migranti kar nekaj težav z integracijo, po zaključenem dvoletnem integracijskem obdobju. Tudi prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite imajo določene težave z uresničevanjem človekovih pravic, skladnih s standardi Evropske konvencije o varstvu in človekovih pravicah. UNHCR deluje predvsem na področju izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike, političnega sistema ter kulturnega vključevanja migrantov.

Rdeči križ Hrvaške, kot izvajalski partner programov UNHCR, izvaja program integracije migrantov na Hrvaškem, ki vključuje psihosocialni program, povezovanje upravičencev s civilno družbo ter pomoč pri pridobivanju pravic, skladnih z Evropsko konvencijo o varstvu in človekovih pravicah. Poleg tega Rdeči križ Hrvaške tudi informira in svetuje migrantom za področja zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja in kulture.

Fotografija 2: Strokovno usposabljanje na Hrvaškem (Foto: Arhiv GeRI)

Ministrstvo za notranje zadeve vodi in organizira delo v sprejemnih centrih za begunce. Kontinuirano sodelujejo z različnimi humanitarnimi organizacijami. Migrantom nudijo brezplačno pravno pomoč ter pomoč pri nastanitvi.

Z ogledom Sprejemnega centra za prosilce za azil Zagreb – Porin ter Kutina smo se partnerske organizacije soočile z organizacijo sprejemnega centra, ki ima kapaciteto 600 oseb. Ob obisku je bilo v centru nastanjenih 500 prosilcev za azil. V centru prosilcem za azil poleg nastanitvenih kapacitet omogočajo športne dejavnosti, kulturno udejstvovanje, zdravstveno oskrbo, izobraževalne delavnice (npr. IKT, jezik). Center posebno skrb namenja preprečevanju nasilja v centru ter sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Hrvaški zavod za zaposlovanje prosilcem za azil in upravičencem do mednarodne zaščite dodeli skrbnika, ki skupaj s prosilci izdela načrt aktivnosti. Zavod prosilcem omogoča izvedbo različnih tečajev in prekvalifikacij. Pri tem so izpostavili, da je glavna ovira pri prosilcih poznavanje hrvaškega jezika.

Hrvaško združenje delodajalcev je prostovoljno, neprofitno in neodvisno združenje delodajalcev, ki sodeluje z Zavodom za zaposlovanje in jim posreduje informacije o delodajalcih, ki iščejo zaposlitve tudi med migranti.

Hrvaški pravni center zagotavlja brezplačno pravno pomoč prosilcem za azil in upravičencem do mednarodne zaščite. Delujejo predvsem na področjih zagotavljanja pravic do zdravstvenega varstva, združitvah družin, pravic do namestitve, pravic do dela, pravic do finančne pomoči in drugo.

Društvo za psihološko pomoč s svojimi psihologi zagotavljajo prosilcem za azil in upravičencem do mednarodne zaščite psihološko pomoč. Pri tem so izpostavili, da pri izvajanju sodelujejo s prevajalci, ki govorijo jezik prosilcev oz. upravičencev. Ti prevajalci morajo biti usposobljeni za prevajanje v posebnih okoliščinah ter poznati pravila, na strokovnosti zasnovanega, razgovora.

Strokovno usposabljanje z ogledi dobrih praks v okviru programa Erasmus+ KA2 pri hrvaškem projektnem partnerju HRVATSKI CRVENI KRIŽ in ostalih strokovnih institucijah ocenjujemo kot nadvse uspešno, saj je predvsem za vse tri slovenske partnerske institucije bilo zanimivo poznavanje razmer in strokovnih pristopov dela po obravnavi migrantov in beguncev na Hrvaškem in pred vstopom v Slovenijo. Zato smo še posebej vsi slovenski partnerji težili k vzpostavljanju kontaktov za sodelovanje v primeru novega t.i. balkanskega migracijskega toka ali podobnih migracijskih dinamik. Prav tako je bilo strokovno usposabljanje tudi priložnost za izmenjavo primerov dobrih praks in strokovnih pristopov dela  s strokovnjaki s sosednje države.

Pripravila: dr. Barbara Grintal

Erasmus+ KA2: STROKOVNO USPOSABLJANJE V NEMČIJI

Poročilo o strokovnem usposabljanju z ogledi dobrih praks v programu Erasmus+ KA2, v partnerski instituciji IB SÜD in pri njenih socialnih partnerjih v Stuttgartu, v obdobju od 15.5. do 19. 5. 2017

Fotografija 1: Udeleženci strokovnega usposabljanja v Nemčiji (Foto: Arhiv GeRI)

Strokovnega usposabljanja z ogledi primerov dobrih praks v Stuttgartu, v Nemčiji, sta se iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta udeležili Maja Grintal in Mateja Mlinarič, dipl. soc.del. (UN).

Partnerska organizacija IB Süd je organizirala petdnevno strokovno usposabljanje z ogledi dobrih praks v Stuttgartu, in sicer v obdobju od  ponedeljka 15. maja do petka 19. maja 2017. V sklopu strokovnega usposabljanja so se poleg partnerske institucije predstavile tudi naslednje organizacije, s katerimi IB Süd strokovno sodeluje in se povezuje pri obravnavi migrantov in njihovi integraciji v nemški kulturni milje:

  1. Organizacija IB (več njihovih projektov),
  2. Begunski svet,
  3. Univerza Tübingen,
  4. Organizacija EVA,
  5. Inštitut za jezik SIT,
  6. Kavarna Nachbarschafft,
  7. Oddelek za socialne zadeve,
  8. Center za izobraževanje odraslih,
  9. Center za dobrodošlico v Stuttgart,
  10. Organizacija Forum der Kulturen,
  11. Organizacija Turške skupnosti v Stuttgartu.

Organizacije so predstavile proces in načrt vključevanja prosilcev za azil v sistem in družbo. Vsaka organizacija je predstavila njihovo vlogo pri procesu integracije migrantov oziroma pri procesu vključevanja prosilcev za azil na življenje v Nemčiji in bolj podrobno tudi v mestu Stuttgart.

Organizacija IB – Center za strokovno izobraževanje ponuja več različnih tečajev za migrante in begunce v Nemčiji. Šolski kampus ponuja tečaje za nemške in tudi tuje študente. Programi se usmerjajo k integraciji udeležencev na trg dela ali k nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju.  

Univerza Tübingen je predstavila svoj načrt dela z migranti. Profesorji so strokovno in znanstveno izobraženi na področju migracij (poudarek predvsem na imigracijah) in so v direktnem stiku s migranti in begunci. Univerza ponuja interdisciplinarne kurikule za raziskovanje in izobraževanje profesorjev, ki se jih lahko glede na interes tudi podaljšajo. Znanje in ključne poklicne kompetence profesorjev se dnevno dopolnjujejo z aktualnimi raziskovalnimi dognanji na področju migracij in izkušnjami tudi drugih strokovnjakov.

Kavarna Nachbarschaff je zbirna točka za druženje in povezovanje vseh generacij in kultur. Ponudba in storitve temeljijo na nizkih in širši populaciji dostopnih cenah, atmosfera je nadvse prijazna in vključujoča, kar izpolnjuje pogoje za uspešno kulturno integracijo in navezavo številnih socialnih vezi. Prirejajo različne dogodke brez vstopnine. Sodelujejo s prostovoljci in lokalnimi institucijami. V kavarni prostovoljci učijo migrante in begunce nemškega jezika in jim pomagajo pri različnih težavah.

Organizacija Forum der Kulturen prireja internacionalne dogodke in storitve, ki povezujejo in prepletajo različne kulture med seboj v smislu »multikulturnega mozaika« družbenega življenja v mestu Stuttgart. V organizaciji sodelujejo ljudje iz več kot 250 različnih kultur.

Center za dobrodošlico v Stuttgartu je pomemben člen pri celostni integraciji beguncev v mesto Stuttgart z okolico. Izobraževalni center (Ausbildungscampus) je t.i. vstopna točka, na kateri so dostopne vse informacije in storitve, ki jih begunci in migranti kontinuirano potrebujejo. Prednost centra je v zbiru vseh informacij na enem mestu.

Inštitut za jezik SIT ponuja več različnih programov za študente in migrante. Šolanje je javno financirano s strani države za migrante in begunce. Beležijo dobre uspehe na področju jezikovne usposobljenosti migrantov.

Organizacija IB – Yotuh migration service je storitev za mladoletne migrante in njihove starše. Projekt financira resorno ministrstvo, odgovorno za družinske zadeve. Storitve celostno podpirajo mladoletne migrante pri integraciji v izobraževalni sistem in družbo.

Fotografija 2: Strokovno usposabljanje v Nemčiji (Foto: Arhiv GeRI)

Organizacija Internationaler Bund (krajše IB) je zelo dejavna na področju integracije migrantov. Izpostaviti je potrebno inovativni projekt Wohngruppe Cottage, ki uspešno integrira mladoletne migrante v družbo. Migranti bivajo v isti stanovanjski hiši, z njimi bivajo tudi socialni delavci. Postavljena imajo jasna hišna pravila, socialni delavci so jim vedno na voljo, prav tako imajo na voljo tudi vsa potrebna pravna in finančna svetovanje. Migranti tudi sodelujejo pri odločanju o opremljanju hiše, v kateri živijo. Kot ključno izpostavljajo takojšnjo integracijo v nemški šolski sistem, na voljo imajo tudi vso drugo potrebno strokovno izobraževanje.

Nemčija je bila v zadnjem t.i. balkanskem migracijskem toku najbolj zaželena »destinacija« bivanja številnih migrantov in beguncev. Zato je strokovno usposabljanje za nas predstavljajo številne izzive v razumevanju in sprejemanju priložnosti multikulturne nemške družbe kot izhodišča za gospodarski in družbeni razvoj.

V refleksiji strokovnega usposabljanja v okviru programa Erasmus+ KA2, v Stuttgartu, v Nemčiji, ocenjujemo, da smo spoznali nemški integracijski model dela in skrbi z in za migrante in begunce na primeru velikega mesta Stuttgart. Gostitelji so nam predstavili ključne deležnike v tem modelu in njihovo sinhrono sodelovanje in povezovanje. Zato strokovno usposabljanja v Stuttgartu ocenjujejo kot zelo uspešno, saj smo spoznali nemški integracijski model na primeru mesta Stuttgart in z njim povezanih številnih dobrih praks dela z migranti za integracijo v globalno nemško družbo.

Pripravila: Maja Grintal

 

 

 

 

 

 

 

 

Erasmus+KA2: STROKOVNO USPOSABLJANJE V MAKEDONIJI

Poročilo o strokovnem usposabljanju z ogledi dobrih praks v programu Erasmus+ KA2, v partnerski instituciji SOS VILLAGE in pri njenih socialnih partnerjih v Skopju in Ohridu, v obdobju od 3. 4 do 7. 4. 2017

Fotografije 1: Strokovno usposabljanje v partnerski instituciji (Foto: Arhiv GeRI)

Partnerska organizacija SOS Village iz Makedonije je organizirala petdnevno strokovno usposabljanje z ogledi primerov dobrih praks v obdobju od ponedeljka 3. aprila do petka 7. aprila 2017 za preostale partnerske institucije iz drugih partnerskih države. Posebno pozornost so namenili predstavitvi položaja migrantov v Makedoniji in njihovo vlogo ter prizadevanje za integracijo migrantov. Tukaj je potrebno posebej naglasiti izjemne humanitarne in strokovne napore makedonske vlade in nevladnih institucij, tudi partnerske institucije SOS Village, v času t.i. obsežnega migracijskega toka v slovenijo v letu 2015 in 2016.

Iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta sta se strokovnega usposabljanja z ogledi primerov dobrih praks v Makedoniji, natančneje v Skopju in Ohridu, udeležili dr. Barbara Grintal in Mateja Mlinarič, dipl. soc.del. (UN).

Fotografija 2: Strokovno usposabljanje v partnerski instituciji (Foto: Arhiv GeRI)

Na petdnevnem strokovnem usposabljanju z ogledi primerov dobrih praks so se poleg partnerske institucije SOS Village predstavile tudi druge vodilne organizacije, ki delujejo na področju integracije migrantov v Makedoniji in ima njihovo delovanje tako nacionalne kot tudi mednarodne razsežnosti:

  1. Ministrstvo za delo in socialne zadeve Republike Makedonije,
  2. Center za krizni management Republike Makedonije,
  3. Regionalni tranzitni center Tabanovci,
  4. Regijski center za krizni management – Gevgelija in Kumanovo,
  5. Rdeči križ Makedonije,
  6. UNICEF,
  7. Organizacija Young Lawyers,
  8. Organizacija Legis.

Ugledne in na strokovnih pristopih dela z migranti opredeljene organizacije so predstavile poglede, vloge in pristope dela pri oskrbi in skrbi za migrante na območju Makedonije ter izpostavile oblike podpore in pomoči, ki jo nudijo migrantom in njihovim socialnim mrežam. Vse organizacije zavzeto in participativno sodelujejo pri urejanju migrantske problematike. Čeprav je trenutno število migrantov v Makedoniji nizko, pa pričakujejo v prihodnje novi t.i. migracijski tok, na katere so se na osnovi preteklih izkušenj dela in skrbi za migrante že tudi sorazmerno dobro pripravili. Predvsem izpostavljajo, da jih ne morejo nove migracijske dinamike presenetiti.

UNICEF, kot prepoznavna mednarodna institucija, poudarja na primeru makedonske države pomen izobraževanja in usposabljanja, zato vseskozi organizira izobraževanje otrok migrantov.

Organizacije se zavedajo pomena sodelovanja in povezovanja, predvsem v primeru novega t.i. balkanskega migrantskega toka. Organizacije so kot ključno izpostavile pomen in učinkovitost povezovanja različnih vladnih in nevladnih institucij, ki delujejo na področju reševanja problematike migrantov in njihove integracije v makedonsko družbeno okolje.

Partnerska organizacija SOS Village je kot primer dobre prakse predstavila primer delovanja vasi, kjer domujejo otroci migranti skupaj s skrbnico – mamo. Ena takšna družina šteje do 8 članov. Gre za socialno inovacijo, ki ima številne socialne, emotivne, psihološke in družbene učinke na vse vključene ciljne skupine. To smo vsi udeleženci strokovnega usposabljanja ocenili kot odličen primer prakse, ki bi ga lahko z ustrezno modifikacijo glede na kulturni milje in dinamiko družbenega življenja prenesli tudi v druga nacionalna okolja Evrope in širše.

Izpostaviti je potrebno tudi ogled dobre prakse Migrantskega centra Tabanovci, v katerem je bilo v času obiska nastanjenih približno 60 migrantov. Pristopi dela v centru so zasnovani na visokih strokovnih in humanitarnih načelih.

V zaključki lahko sintetiziramo, da smo bili nad organizacijo strokovnega usposabljanja v okviru programa Erasmus+ KA2, gostoljubnostjo strokovnih delavcev partnerske institucije SOS Village in njenih socialnih partnerskih institucij nadvse zadovoljni. Vsi udeleženci iz vseh partnerskih institucij smo delovali kot homogena celota in se v luči vseživljenjskega učenja tudi veliko strokovnega naučili. Strokovno usposabljanja v Makedoniji ocenjujejo kot zelo uspešno, saj smo spoznali veliko odličnih praks dela z migranti in njihova uspešna prizadevanja za integracijo v širšo makedonsko družbo.

Pripravila: dr. Barbara Grintal