Okrogla miza Socialne zbornice Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije: aktivno sodeloval tudi GeRI

Socialna zbornica Slovenije je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije v sredo 15. maja 2019, v okviru Dnevov medgeneracijskega sožitja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, organizirala okroglo mizo z naslovom »Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?«. Okroglo mizo je moderiral dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta.

Na okrogli mizi so sodelovali mag. Martin Toth, mag. Marjana Kamnik, Carmen Rajer, mag. soc., Amir Crnojević in Zarja Govedič.

Uvodoma mag. Martin Toth, član Strokovnega sveta ZDUS in Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje ZDUS, izpostavi, da so nedaleč v zgodovini v isti družinski skupnosti živele po tri generacije, katerih člani so skrbeli drug za drugega in to predvsem za nebogljene, obolele, onemogle in nepreskrbljene. Danes takšne družine srečamo vse redkeje. Zato se bremena socialne varnosti bolnih, kot tudi tistih, ki ne morejo poskrbeti zase in potrebujejo pomoč drugih, prenašajo na najširšo družbeno solidarnost. To je prinesel sodobni čas in »industrializacija« družbe in njene nove vrednote, ki poudarjajo predvsem ustvarjanje dohodka in drugih materialnih dobrin. Med temi velikokrat skrb za družinske člane ni več prioriteta. Zato eno izmed rešitev mag. Toth vidi tudi v vzpostavitvi vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe.  

Ko življenje v domačem okolju za starejšega iz kakršnih koli razlogov ni več možno, je potrebno poiskati rešitev v institucionalnem okolju varstva starejših. Mag. Marjana Kamnik, vodja Koroškega doma starostnikov poslovne enote Slovenj Gradec in vodja projekta Dolgotrajna oskrba na Koroškem, predstavi življenje starostnikov v domovih za starejše in njihovo delovanje, ki je vmesna struktura in ki poleg celodnevnega institucionalnega varstva lahko izvaja še dnevno varstvo, nočno varstvo, kratkočasne namestitve, vikend namestitve, počitnice in pomoč na domu. S tem se vzpostavljajo storitve, ki omogočajo starejšim, da ostajajo v domačem okolju, saj je koncept vmesnih struktur na področju varstva starejših, usmerjen v deinstitucionalizacijo znotraj institucije. Gre za zagotavljanja storitev na podlagi ocene potreb in individualiziranih storitev, možnosti izbire, partnerskega odnosa in uvajanja mednarodnih sistemov kakovosti.

Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici Slovenija ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta Integrirane oskrbe v občini Krško »MOST«, opozori na pomanjkanje kadra na področju dela in skrbi za starejše. Pomagajoči poklici so namreč izgubili na vrednosti. Niso »popularni« in »privlačni« za mlade. V njih ne vidijo možnosti razvoja, izzivov in osebne nadgradnje, temveč predvsem delo, ki je težko, polno ovir ter konec koncev tudi slabo plačano. Dodaja, da je nujno potrebno ozaveščati strokovno in laično javnost o tem, da je dolgoživost družbe naš dosežek, da lahko iz tega vsi rastemo, se razvijamo in postanemo učeča se življenjska skupnost in ne očitajoča ter zaskrbljena življenjska skupnost. Na nas je, da pomagajočim poklicem ponovno povrnemo vrednost in veljavo ter s tem naredimo svet, ki se stara, lepši.

O vse pomembnejši vlogi prostovoljstva tudi na področju skrbi za starejše nas je opozoril Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana. Delovanje  prostovoljcev  na  področju varstva starejših  je  danes  v  razvitem  svetu  sprejeta  in že uveljavljena  oblika  pomoči  uporabnikom  socialnovarstvenih  storitev  in  drugim  osebam  s posebnimi   potrebami.   Kot   dragocena   dopolnitev   ponudbe   javnih   zavodov   na   tem področju predstavlja prostovoljsko delo prav tu nenadomestljivo medsebojno dejanje, ki bogati in popestri bivanje oskrbovancev v domovih za starejše oziroma na njihovih domovih. S prostovoljstvom krepimo socialno mrežo starejših, povečujemo njihovo osebno zadovoljstvo in starostnike v domačem okolju znova vključujemo v družabno življenje.

Perspektivo mlade generacije o medgeneracijskem prepletu neformalnih oskrbovalcev starejših na domu je predstavila Zarja Govedič, študentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in članica Sekcije mladi za starejše na Gerontološkem društvu Slovenije, ki v tem vidi velik izziv za mlade in sicer za vsakogar, saj bi lahko ob aktivni vključenosti vseh generacij v polje oskrbe starih ljudi le-tem ponudili bolj kakovostno, dostojno in prijetno bivalno okolje tudi v starosti. Medgeneracijsko povezovanje bi pri starih ljudeh spodbudilo občutek sprejetosti, ki bi jih opogumilo k izkoristku njihovih potencialov. Pogosto je nerazumljivo marginaliziranje položaja starih v družbenem okolju in širjenje stereotipnih prepričanj o starih ljudeh. Poleg tega pa bi se ob vzpostavitvi večjega deleža neformalne oskrbe precej razbremenilo preobremenjen formalni del oskrbe starih ljudi. Ključ do uspeha vidi v zmanjšanju individualizma v družbi ter v večji meri strpnosti in sprejemanju starih ljudi.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.