Avtor: geri

AKTIVNA UDELEŽBA TUDI RAZISKOVALCEV GERONTOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA

V letu 2020 so Gerontološko društvo Slovenije, Gerontološki raziskovalni inštitut in Allium – zaposlitveni center izvedli inovativno in kompleksno raziskavo na področju aktivnega staranja v Mestni občini Ljubljana. Rezultat te raziskave je bila priprava in publiciranje znanstvene monografije z naslovom »AKTIVNO STARANJE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA – IZZIV ZNANOSTI«.

Starostno varstvo je v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) pred izzivi demografskih sprememb in dolgoživosti njenega prebivalstva. Staranje je izziv znanosti. Interdisciplinarnost tega vprašanja zaobjema različne znanstvene discipline. Prav tako je tudi osrednje družbeno, socialno in zdravstveno vprašanje lokalnega, regionalnega in nacionalnega okolja. Ljubljana je na specifičen način stičišče vseh treh nivojev hkrati, saj gre za simbiozo različnimi dejavnikov in vzrokov na različnih nivojih. Znanost staranje identificira kot fenomen sodobne družbe, ki se intenzivira tudi v MOL in kaže že dramatično demografsko sliko. S starostjo so povezane tudi številne starostne omejitve in onemoglosti, ki za družino predstavljajo velik izziv in tudi obremenitev. To zahteva kompetenten znanstveni odziv. Na polju gerontoloških in drugih relevantnih ved se danes v svetu krepi pomen koncepta aktivnega staranja. Ugotavljamo, da v MOL ni relevantne znanstvene monografije, ki bi celostno predstavila razvoj koncepta aktivnega staranja in znanstveno relevantno odgovorila na vprašanje vseh tistih starejših občank in občanov MOL, ki se soočajo z dilemami in protislovji aktivnega staranja. Znanstvena  publikacija predstavlja najsodobnejša znanstvena spoznanja razvoja in prispevka aktivnega staranja k družbenemu blagostanju starejših ter ponuja znanstvena spoznanja o programih in storitvah aktivnega staranja ter njihovih učinkih na starejše občanke in občane iz MOL.

Koncept aktivnega staranja poudarja vse večjo družbeno participativno vlogo starejših v vsakdanjem življenju na individualni in družbeni ravni. MOL se zavzema za udejanjanje slogana »Ljubljana – starejšim prijazno mesto«. Prav zato je razumevanje današnjega stanja na področju dela in skrbi za starejše ljudi v MOL treba postaviti v kontekst razvoja gerontološke znanosti skozi desetletja. Poznavanje razvojnih nastavkov in razvojnih mejnikov koncepta aktivnega staranja v MOL je izhodišče tudi za razumevanje trendov razvoja v prihodnje. S spoznanji v znanstveni monografiji smo postavili koncept aktivnega staranja v MOL na razvojno os nove kulture staranja, usmerjene v lastno percepcijo kakovostnega staranja posameznika. To je bogato spoznanje, ki gerontološki znanosti daje legitimnost, znanstveno relevantnost in krepi njen družbeni ugled v prostoru. To je še posebej ključno ob spoznanju, da je Gerontološko društvo Slovenije novembra 2019 obeležilo 50-letnico delovanja in je ves čas imelo sedež in največji strokovni angažma prav v MOL. Prva izdaja znanstvene monografije, ki jo sofinancira MOL, ob tem polstoletnem jubileju društva še toliko bolj poudarja dolgoletni prispevek Gerontološkega društva Slovenije k blaginji občank in občanov iz MOL. 

Glavni namen znanstvene monografije je prispevati k razumevanju koncepta aktivnega staranja in izpostaviti potrebo po celostni implementaciji koncepta aktivnega staranja v MOL za ohranjanje in izboljševanje kakovosti življenja starejših v MOL, ki se soočajo s starostjo, starostnimi spremembami in drugimi omejitvami. Z znanstveno monografijo ozaveščamo širšo znanstveno, strokovno in laično javnost v MOL o pomembnosti aktivnega staranja in znanstveno preverjenih učinkih na izboljšanje kakovostnega staranja in kakovostnega življenja občank in občanov iz MOL v sodobni družbi.

Znanstvena monografija je namenjena znanstveni javnosti, študentom, strokovnjakom v institucijah v MOL in ne nazadnje starejšim občankam in občanom v Ljubljani, njihovim svojcem in vsem, ki se soočajo z vprašanji, povezanimi z aktivnim staranjem in razumevanjem učinkov na kakovostno staranje. Predstavljamo jim znanstveno preverjeno prepoznavanje učinkov aktivnega staranja in jih preko relevantnih nacionalnih in mednarodnih raziskav opogumljamo za soočanje z aktivnim staranjem, saj tako razbremenimo sisteme starostnega varstva, osebne zdravnike na primarni ravni in druge strokovnjake zdravstvenega in socialnega varstva v MOL (specialistične medicinske ambulante, svetovalnice, centre za socialno delo ipd.).

Znanstvena monografija ima izobraževalno noto za celotno MOL, saj nas uči o aktivnem staranju, kar bodo lahko izvajalci preventivnih delavnic za prebivalce iz MOL uporabili pri svetovanju, kako se soočati z aktivnim staranjem kljub starostnim spremembam. Sem lahko uvrščamo tudi prizadevanja Gerontološkega društva Slovenije za aktivnosti na področju krepitve spomina in zbranosti. Preventivne delavnice za krepitev spomina in zbranosti, kar je ena izmed pogostih društvenih aktivnosti v okviru MOL, izvajamo v domovih za starejše, dnevnih centrih, medgeneracijskih centrih, v različnih društvih, interesnih združenjih ipd.

Z znanstveno monografijo želimo tako svojce in javnost v MOL usposobiti za ustrezno obravnavo starejših ljudi ob njihovih specifičnih potrebah pri vključevanju v koncept aktivnega staranja, saj smo uporabili interdisciplinarni pristop in vključili strokovnjake različnih področij. Z znanstveno monografijo želimo izboljšati informiranost in osveščenost o vlogi in pomenu koncepta aktivnega staranja v okviru MOL ter tako izboljšati celostno obravnavo naših občank in občanov iz MOL. Gerontološko društvo Slovenije, ki v MOL deluje že 50 let, je s svojimi uglednimi strokovnjaki – članicami in člani našega društva – ključni deležnik v razvoju, raziskovanju in oblikovanju znanstvenih gerontoloških pristopov za kompetentno obravnavo, skrb in delo s starejšimi ljudmi.

Znanstvena monografija je oblikovana v skladu z relevantnimi področji aktivnega staranja, opredeljenimi v Strategiji dolgožive družbe (UMAR 2017). Konceptualno smo vsebino znanstvene monografije razdelili v pet tematskih področij, in sicer:   

1. opredelitev aktivnega staranja in pristopov za udejanjanje koncepta aktivnega staranja na individualni in družbeni ravni;
2. zaposlenost oziroma delovna aktivnost, kjer smo podrobneje izpostavili prilagoditve na trgu dela, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, ter zagotavljanje zadostnega obsega zaposlenih;
3. samostojnost, zdravo in varno življenje vseh generacij, kjer smo osvetlili družbeno najbolj izpostavljena področja, in sicer dostopnost do zdravstvenih storitev, dolgotrajno oskrbo, skrb za zdravje, izzive na področju demence in duševnega zdravja ter fizioterapevtsko obravnavo oseb s posebnimi potrebami;
4. vključenost v družbo, kjer so raziskave usmerjene v psihosocialne aspekte in so obravnavale tudi medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo;
5. aktivnost posameznika v celotnem življenjskem obdobju oziroma življenjskem ciklu, kjer je nujno potrebno upoštevati tudi prilagoditve v gospodarstvu in bivalnih razmerah.

Avtorice in avtorji znanstvenih prispevkov:

AKTIVNO STARANJE

Koncept aktivnega staranja: med opredelitvami, razumevanjem in udejanjanjem

Tomaž Lenart, Nikolaj Lipič

TRG DELA IN IZOBRAŽEVANJE

Mestna občina Ljubljana – učeča se občina tudi za starejše v konceptu aktivnega staranja

Nikolaj Lipič, Barbara Grintal

Problematika primanjkljaja kadrov, časa in financ v okolju socialnega dela

Simon Colnar, Vlado Dimovski

Prilagoditve na trgu dela starejšim zaposlenim v Mestni občini Ljubljana

Barbara Grintal, Nikolaj Lipič

SAMOSTOJNO, ZDRAVO IN VARNO ŽIVLJENJE VSEH GENERACIJ

Dostopnost do zdravstvenih storitev v Mestni občini Ljubljana: izziv konceptu aktivnega staranja

Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik

Aktivno staranje športnikov specialne olimpijade v Mestni občini Ljubljana

Tine Kovačič

Skrb za zdravje starejših v Mestni občini Ljubljana kot dejavnik aktivnega staranja

Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik

Vloga socialnovarstvenih programov na področju aktivnega staranja: primer nevladne organizacije Altra

Suzana Oreški

Dolgotrajna oskrba in aktivno staranje v Mestni občini Ljubljana

Nikolaj Lipič, Vilko Kolbl

Telesna vadba starejših v sklopu Aktivnega dne Zavoda Aktivna starost: pomembnost vadbe v starosti

Miha Kranjc, Urška Dolinšek, Tija Hubej

VKLJUČENOST V DRUŽBO

Uporaba IKT za komunikacijo pri starejših ljudeh v Mestni občini Ljubljana

Barbara Grintal

Prostovoljno delo starejših v Mestni občini Ljubljana kot priložnost za aktivno staranje

Vilko Kolbl, Nikolaj Lipič

Pomen socialne vključenosti in avtonomije oseb z demenco

David Krivec, Štefanija Lukič Zlobec, Maša Bastarda, Polona Kečkeš, Patricija Frece, Maša Bizjan, Špela Glišović Krivec

Pomen medgeneracijskega sodelovanja pri aktivnem staranju v Mestni občini Ljubljana

Nikolaj Lipič, Eva Križnar

Demenca med generacijami za večjo kakovost življenja: priložnost za inovativne prakse tudi v Mestni občini Ljubljana

Anamarija Kejžar

OBLIKOVANJE OKOLJA ZA AKTIVNOST V CELOTNEM ŽIVLJENJU

Bivalne razmere in njihove prilagoditve pri starejših ljudeh v Mestni občini Ljubljana

Peter Seljak

Ob koncu še zahvale. Zahvaljujemo se MOL za podporo pri sofinanciranju izdaje znanstvene monografije. Kompleksno empirično raziskavo sta izvedla Gerontološko društvo Slovenije in Gerontološki raziskovalni inštitut in Allium – zaposlitveni center, zato se obema raziskovalnima partnerjema iskreno zahvaljujemo. Zahvala je namenjena tudi vsem nevladnim institucijam in društvom, ki so k anketiranju povabili svoje članice in člane, prav tako se zahvaljujemo vsem sodelujočim v anketiranju. Ključna zahvala pa je namenjena vsem avtoricam in avtorjem za sodelovanje in pripravo znanstvenih prispevkov.

                                                                                dr. Nikolaj Lipič, viš. pred., urednik

Ljubljana, september 2020

16. oktobra 2020 so raziskovalci GeRI – dr. Barbara Grintal, dr. Peter Seljak in dr. Nikolaj Lipič – aktivno sodelovali na strokovnem posvetu »Ljubljana starejšim prijazno mesto: družbeni napredek na področju skrbi za starejše ljudi v Mestni občini Ljubljana«, ki ga je organiziralo Gerontološko društvo Slovenije. Strokovni posvet je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Sodelujoči strokovnjaki na strokovnem posvetu:

AKTIVNO STARANJE

Koncept aktivnega staranja: med opredelitvami, razumevanjem in udejanjanjem

Tomaž Lenart, Nikolaj Lipič

TRG DELA IN IZOBRAŽEVANJE

Mestna občina Ljubljana – učeča se občina tudi za starejše v konceptu aktivnega staranja

 Nikolaj Lipič, Barbara Grintal

Problematika primanjkljaja kadrov, časa in financ v okolju socialnega dela

Simon Colnar, Vlado Dimovski

Prilagoditve na trgu dela starejšim zaposlenim v Mestni občini Ljubljana

Barbara Grintal, Nikolaj Lipič

SAMOSTOJNO, ZDRAVO IN VARNO ŽIVLJENJE VSEH GENERACIJ

Dostopnost do zdravstvenih storitev v Mestni občini Ljubljana: izziv konceptu aktivnega staranja

Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik

Aktivno staranje športnikov specialne olimpijade v Mestni občini Ljubljana

Tine Kovačič

Skrb za zdravje starejših v Mestni občini Ljubljana kot dejavnik aktivnega staranja

Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik

Vloga socialnovarstvenih programov na področju aktivnega staranja: primer nevladne organizacije Altra

Suzana Oreški

Dolgotrajna oskrba in aktivno staranje v Mestni občini Ljubljana

Nikolaj Lipič, Vilko Kolbl

Telesna vadba starejših v sklopu Aktivnega dne Zavoda Aktivna starost: pomembnost vadbe v starosti

Miha Kranjc, Urška Dolinšek, Tija Hubej

VKLJUČENOST V DRUŽBO

Uporaba IKT za komunikacijo pri starejših ljudeh v Mestni občini Ljubljana

Barbara Grintal

Prostovoljno delo starejših v Mestni občini Ljubljana kot priložnost za aktivno staranje

Vilko Kolbl, Nikolaj Lipič

Pomen socialne vključenosti in avtonomije oseb z demenco

David Krivec, Štefanija Lukič Zlobec, Maša Bastarda, Polona Kečkeš, Patricija Frece, Maša Bizjan, Špela Glišović Krivec

Pomen medgeneracijskega sodelovanja pri aktivnem staranju v Mestni občini Ljubljana

Nikolaj Lipič, Eva Križnar

Demenca med generacijami za večjo kakovost življenja: priložnost za inovativne prakse tudi v Mestni občini Ljubljana

Anamarija Kejžar

OBLIKOVANJE OKOLJA ZA AKTIVNOST V CELOTNEM ŽIVLJENJU

Bivalne razmere in njihove prilagoditve pri starejših ljudeh v Mestni občini Ljubljana

Peter Seljak

Gerontološko društvo Slovenije strokovno deluje v slovenskem prostoru že od leta 1969. V letu 2019 je tako obeležilo 50-let delovanja na področju starostnega varstva v Sloveniji. V Gerontološkem društvu Slovenije sodelujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja obravnave, skrbi in dela s starejšimi ljudmi, ki delujejo na različnih strokovnih in znanstvenih področij socialnega dela, socialne gerontologije, zdravstva in medicine, fizioterapije, kineziologije, prava in drugih področij.  

Slavnostni dogodek ob 50-letnici Gerontološkega društva Slovenije, v četrtek 28. novembra 2019, v Veliki sejni dvorani Mestne občine Ljubljana, je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja. V njegovem imenu je imela slavnostni govor ga. Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika za področje človekovih pravic.

Gerontološko društvo Slovenije in Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI) strokovno sodelujeta že tri leta. Sodelavci Gerontološkega raziskovalnega inštituta so aktivni člani Gerontološkega društva Slovenije, prav tako pa sta obe instituciji sodelovali tudi pri izvajanju prvega programa socialne aktivacije.

Prav zato je Gerontološki raziskovalni inštitut bil povabljen na slavnostni dogodek 50-letnice Gerontološkega društva Slovenije. Gerontološki raziskovalni inštitut je zastopal dr. Peter Seljak, ki je v pozdravnem nagovoru na dogodku osvetlil skupno sodelovanje in izpostavil možnosti sodelovanja tudi v prihodnje. Dr. Nikolaj Lipič, predsednik Gerontološkega društva Slovenije, se je v svojem slavnostnem govoru Gerontološkemu raziskovalnemu inštitutu zahvalil za podporo in povezovanje na področju interdisciplinarnosti in ustvarjanja uspešnih zgodb sodelovanja.

(Foto: arhiv Gerontološko društvo Slovenije)

Sodelavci Gerontološkega raziskovalnega inštituta si ves čas prizadevajo za strokovno rast, aktualizacijo strokovnega dela na področju socialnega varstva v slovenskem okolju in povezovanje s strokovnjaki iz drugih institucij. V tej luči se je dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta, v petek 22. novembra 2019 udeležil 25. Dnevov Socialne zbornice Slovenije, na Otočcu. Tega dne je imela govor na dogodku tudi mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Strokovni program je bil bogat, saj je vključeval zanimive predavatelje in predavateljice, ki so predstavili nove izzive na področju socialnega varstva. Za Gerontološki raziskovalni inštitut je bila še posebej zanimiva razprava na okrogli mizi »Kdo bo jutri izvajal oskrbo na domu?, ki jo je moderira ga. Valerija Lekič Poljšak, predsednica Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije in predsednica Skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Na okrogli mizi so sodelovale še dr. Mateja Lopuh, Ministrstvo za zdravje, Direktorat za dolgotrajno oskrbo, zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik, predavateljica na Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, ga. Liljana Batič, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, dr. Anamarija Kejžar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, in Carmen Rajer, Center za socialno delo Posavje, enota Krško.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Dr. Peter Seljak in dr. Nikolaj Lipič, predstavnika GeRI, sta v četrtek 24. oktobra 2019, v Knjižnici Domžale, v sodelovanju z Društvom Spominčica, enota Domžale, in Domom upokojencev Domžale, predavala na temo demence.

Predavanja so se udeležili zaposleni in stanovalci Doma upokojencev Domžale ter občani Domžal in okolice. Razprava je osvetlila izzive in dileme na področju soočanja z demenco na ravni oseb z demenco in njihovih svojcev.

Geri smo bili kot projektni partner z vodjem konzorcija Izobraževalnim centrom Geoss d.o.o. izbrani na javnem razpisu za sofinanciranje projektov socialne aktivacije s projektom »Točka SODELOVANJA« za izvedbo projekta Osrednja Slovenija-vzhod, v krajih izvedbe Domžale in Litija. GeRI izvajamo projekt v Domžalah, IC Geoss pa v Litiji.

Komu je namenjen program?

Program je namenjen ljudem, ki se v svojem življenju soočajo z različnimi ovirami, ki jim otežujejo vstop na trg dela in jih vodijo v stanje socialne izključenosti (zdravstvene, stanovanjske, duševne, družinske, ipd.…).

V programu imajo osebe možnost razvoja ali nadgraditve socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc za izboljšanje možnosti vstopa na tg dela.

Potencialni kandidat za socialno aktivacijo je lahko:

• dolgotrajno brezposelna oseba;
• oseba s situacijskimi ovirami (zelo pogosto so povezane z motivacijo);
• oseba z zdravstvenimi ovirami, ki (praviloma) ne pomenijo invalidnosti;
• oseba s težavami v duševnem zdravju, ki (praviloma) ne pomenijo invalidnosti;
• zdravljen odvisnik (nikakor ne nezdravljen);
• funkcionalno nepismena oseba (vključno z digitalno nepismenostjo);
• osebe brez oziroma s slabo socialno mrežo;
• osebe, ki se ne znajdejo v odnosih z drugimi (npr. komunikacija, postavljanje meja, izpostavljanje svojih potreb in želja, ipd.)

Posamezen program socialne aktivacije se bo izvajal 8 (osem) mesecev, pri čemer bo izvedba potekala po naslednjih fazah:

• faza: traja 1 (en) mesec in je namenjena pripravam na izvajanje programa,
• faza: traja 6 (šest) mesecev in je namenjena neposrednemu izvajanju programa z osebami,
• Modul I – uvodni modul, trajanje 1 mesec, 4 ure/dan, 3x/teden – spoznavanje v skupini
• Modul II – izvedbeni modul, trajanje 4 mesece, 6 ure/dan, 5x/teden – vključevanje v aktivnosti (več o aktivnostih v nadaljevanju)
• Modul III – zaključni modul, trajanje 1 mesec, 4 ure/dan, 3x/teden (iskanje izhodov za vključene osebe)
• faza: traja 1 (en) mesec in je namenjena dodatnemu individualnemu delu z osebami po izhodu iz programa.

Projekt Točka SoDELOVANJA se je pričel izvajati 23. 10. 2019.

Cilj projekta je socialna vključenost in preprečevanje tveganja revščine za osebe iz ciljnih skupin skozi razvoj socialnih veščin in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc za vključenost v družbo, pridobitev znanj in informacij, ki vodijo k razrešitvi socialnih stisk in težav, ki pogosto spremljajo stanje dolgotrajne brezposelnosti, osebnostni razvoj, krepitev moči in motiviranost za ponovno aktivacijo in približevanje na trg dela, aktivni pristop k reševanju socialne in zaposlitvene situacije, dvig uporabnih znanj za izboljšanje možnosti za vstop na trg dela, okrepiti povezovanje različnih deležnikov v lokalnem okolju.

Namen projekta je socialna vključenost oseb iz ciljnih skupin projekta ter povečanje njihovih zaposlitvenih možnosti z namenom olajšanja prehoda na trg dela.

Aktivnosti našega projekta Točka SoDELOVANJA lahko spremljate tudi na spletni strani http://socialna-aktivacija.si/ in Facebook profilu https://www.facebook.com/Socialna-aktivacija-Domžale-Kamnik-2036368663056735/.

Pravice, ki jih osebe pridobijo z vključitvijo v program:

• denarna nagrada, ki znaša 0,80 €/uro;
• povrnitev stroškov za prevoz: oseba je upravičena do povračila stroškov za prevoz, če je kraj stalnega ali začasnega prebivališča, v katerem v času izvajanja programa dejansko prebiva, od kraja izvajanja aktivnosti programa SA oddaljen najmanj 1 km v eno smer programa (najnižja cena vozovnice za javni prevoz; če ni javnega prevoza osebi pripada povračilo v obliki kilometrine 0,13 €/km);
• povrnitev stroškov za prehrano 3,70 €/dan, če je oseba dnevno prisotna najmanj 4 ure.

Denarna nagrada ne vpliva na višino denarne socialne pomoči, ki jo prejema vključena oseba. Izključuje pa se z dodatkom za aktivnost – do dodatka za aktivnost so upravičene zaposlene osebe ali osebe, ki opravljajo prostovoljno delo.

Alma Mater Eurapaea – Evropski center, Maribor, je v četrtek 3. oktobra 2018, v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, v Cankarjevem domu, organizirala okroglo mizo z naslovom »Slovenci, staranje in starost«. K sodelovanju so povabili tudi dr. Petra Seljaka in dr. Barbaro Grintal iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta. Okroglo mizo je moderirala red. prof. dr. Jana Goriup, predstojnica študijskega programa Socialna gerontologija na Alma Mater Eurapaea – Evropski center, Maribor. Okrogla miza je bila lepo obiskana.

Vabljene predavateljice in predavatelji so razpravljali o izzivih družbenih sprememb, problematiki starajočega prebivalstva ter s tem povezano potrebo po poklicu socialnega gerontologa v starajoči se družbi. Vabljene predavateljice in predavatelji so predstavili primere dobrih praks dela s starimi ljudmi v institucionalnem okolju. Udeleženci iz publike so predstavili različne zanimive primere medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja med različnimi organizacijami, ki delujejo na področju dela s starimi ljudmi. Predstavili smo primer izvajanja programa socialne aktivacije, kot priložnost za brezposelne osebe, da prepoznajo določene poklice, ki jih potrebujemo v dolgoživi družbi. Med njimi je glede na dolgoživost slovenske družbe tudi poklic socialnega gerontologa. Vsekakor pa je razprava odprla tudi aktualne strokovne izzive na področju staranja prebivalstva v institucionaliziranem in domačem okolju ter na področju zakona o dolgotrajni oskrbi.

(Foto: Arhiv Alma mater Europaea)

Socialna zbornica Slovenije je v torek 27. avgusta 2019 organizirala delovno srečanje med predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predstavniki Socialne zbornice Slovenije. Delovnega srečanja se je s strani ministrstva udeležila mag. Ksenija Klampfer s svojo delovno skupino. Zbornico so zastopali člani Upravnega in Strokovnega sveta zbornice ter predsedniki sekcij zbornice. Delovno srečanje se je vsebinsko osredotočilo na aktualno situacijo, zlasti pa strategijo prihodnosti področja socialnega varstva v Republiki Sloveniji.

Delovnega srečanja sta se s strani GeRI udeležila tudi dr. Barbara Grintal, članica Upravnega sveta Socialne zbornice Slovenije, in dr. Nikolaj Lipič, član Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije.

V okviru delovnega srečanja je bila poudarjena nujnost sodelovanja in povezovanja ter upoštevanja stroke in dobrih preteklih izkušenj. Naloga stroke je prav v tem, da opozori na kompleksnost področja socialnega varstva, ki potrebuje sistemsko ureditev zakonodaje, ob tem pa spoštovanje doktrine, ki terja odgovorne, premišljene in strokovno utemeljene korake. Sklepna ugotovitev udeležencev je bila, da za spremembe potrebujemo jasno opredelitev vlog, odgovornosti in medsebojnih odnosov deležnikov, ki sodelujemo pri načrtovanju, razvoju, financiranju, izvajanju, podpori, spremljanju in vrednotenju vseh socialnovarstvenih storitev in socialnovarstvenih programih.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)