Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem: okrogla miza »Slovenci, staranje in starost«

Alma Mater Eurapaea – Evropski center, Maribor, je v četrtek 3. oktobra 2018, v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, v Cankarjevem domu, organizirala okroglo mizo z naslovom »Slovenci, staranje in starost«. K sodelovanju so povabili tudi dr. Petra Seljaka in dr. Barbaro Grintal iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta. Okroglo mizo je moderirala red. prof. dr. Jana Goriup, predstojnica študijskega programa Socialna gerontologija na Alma Mater Eurapaea – Evropski center, Maribor. Okrogla miza je bila lepo obiskana.

Vabljene predavateljice in predavatelji so razpravljali o izzivih družbenih sprememb, problematiki starajočega prebivalstva ter s tem povezano potrebo po poklicu socialnega gerontologa v starajoči se družbi. Vabljene predavateljice in predavatelji so predstavili primere dobrih praks dela s starimi ljudmi v institucionalnem okolju. Udeleženci iz publike so predstavili različne zanimive primere medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja med različnimi organizacijami, ki delujejo na področju dela s starimi ljudmi. Predstavili smo primer izvajanja programa socialne aktivacije, kot priložnost za brezposelne osebe, da prepoznajo določene poklice, ki jih potrebujemo v dolgoživi družbi. Med njimi je glede na dolgoživost slovenske družbe tudi poklic socialnega gerontologa. Vsekakor pa je razprava odprla tudi aktualne strokovne izzive na področju staranja prebivalstva v institucionaliziranem in domačem okolju ter na področju zakona o dolgotrajni oskrbi.

(Foto: Arhiv Alma mater Europaea)

Delovno srečanje z mag. Ksenijo Klamfar, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na Socialni zbornici Slovenije

Socialna zbornica Slovenije je v torek 27. avgusta 2019 organizirala delovno srečanje med predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predstavniki Socialne zbornice Slovenije. Delovnega srečanja se je s strani ministrstva udeležila mag. Ksenija Klampfer s svojo delovno skupino. Zbornico so zastopali člani Upravnega in Strokovnega sveta zbornice ter predsedniki sekcij zbornice. Delovno srečanje se je vsebinsko osredotočilo na aktualno situacijo, zlasti pa strategijo prihodnosti področja socialnega varstva v Republiki Sloveniji.

Delovnega srečanja sta se s strani GeRI udeležila tudi dr. Barbara Grintal, članica Upravnega sveta Socialne zbornice Slovenije, in dr. Nikolaj Lipič, član Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije.

V okviru delovnega srečanja je bila poudarjena nujnost sodelovanja in povezovanja ter upoštevanja stroke in dobrih preteklih izkušenj. Naloga stroke je prav v tem, da opozori na kompleksnost področja socialnega varstva, ki potrebuje sistemsko ureditev zakonodaje, ob tem pa spoštovanje doktrine, ki terja odgovorne, premišljene in strokovno utemeljene korake. Sklepna ugotovitev udeležencev je bila, da za spremembe potrebujemo jasno opredelitev vlog, odgovornosti in medsebojnih odnosov deležnikov, ki sodelujemo pri načrtovanju, razvoju, financiranju, izvajanju, podpori, spremljanju in vrednotenju vseh socialnovarstvenih storitev in socialnovarstvenih programih.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Zavod Vitica, Gornja Radgona, je izvedel skupnostno izobraževanje na temo nasilje nad starimi: aktivno sodeluje tudi GeRI

V soboto 15. junija 2019 je Zavod Vitica, Gornja Radgona, v prostorih Kulturno upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici, organiziral seminar z naslovom »(Po)moč za ozaveščanje, preprečevanje in zmanjševanje nasilja nad starejšimi«. Dr. Nikolaj Lipič, sodelavec GeRI, je predaval na strokovnem seminarju z naslovom referata »Nasilje v družinskem okolju in družbene dileme do nasilja«.

Na seminarju so aktualne vsebine s področja nasilja nad starejšimi predstavili predavatelji različnih strok, ki se ukvarjajo s starostniki in problematiko nasilja. Seminar je bil namenjen vsem, ki jih je tema v skupnosti zanimala, saj si želimo, da seminar pritegne čim širšo laično javnost.

(Foto: https://www.facebook.com/ZavodVitica/)

Udeležba GeRI na 2. socialnem klubu Socialne zbornice Slovenije: »Ohranjanje in razvoj kakovosti strokovnega dela v socialnovarstvenih programih«

V petek 17. maja 2019 se je dr. Nikolaj Lipič, sodelavec GeRI, udeležil 2. socialnega kluba Socialne zbornice Slovenije z naslovom »Ohranjanje in razvoj kakovosti strokovnega dela v socialnovarstvenih programih«. Udeležba na socialnem klubu pomeni strokovni prispevek k razvoju aktivnosti GeRI in iskanje možnosti širitve delovanja GeRI v prihodnje.

Strokovno razpravo so oblikovali ga. Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Suzana Puntar, predsednica Sekcije socialno varstvenih programov, mag. Vladimir Pegan, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, mag. Mateja Toman, predsednica Društvo distrofikov Slovenije, in mag. Vitomir Simunišek, predsednik Društva za razvoj skupnostnih programov za mlade. Socialni klub je vodila in moderirala mag. Barbara Kobal Tomc, podpredsednica zbornice. V razpravi so se oblikovali naslednji zaključki 2. Socialnega kluba: sistemska ureditev financiranja socialno varstvenih programov, ureditev položaja zaposlenih v socialnovarstvenih programih, uvedba enostavnejše in poenotene administracije, širjenje regionalne pokritosti in predlog preimenovanja dopolnilnih socialnovarstvenih programov. 

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Okrogla miza Socialne zbornice Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije: aktivno sodeloval tudi GeRI

Socialna zbornica Slovenije je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije v sredo 15. maja 2019, v okviru Dnevov medgeneracijskega sožitja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, organizirala okroglo mizo z naslovom »Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?«. Okroglo mizo je moderiral dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta.

Na okrogli mizi so sodelovali mag. Martin Toth, mag. Marjana Kamnik, Carmen Rajer, mag. soc., Amir Crnojević in Zarja Govedič.

Uvodoma mag. Martin Toth, član Strokovnega sveta ZDUS in Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje ZDUS, izpostavi, da so nedaleč v zgodovini v isti družinski skupnosti živele po tri generacije, katerih člani so skrbeli drug za drugega in to predvsem za nebogljene, obolele, onemogle in nepreskrbljene. Danes takšne družine srečamo vse redkeje. Zato se bremena socialne varnosti bolnih, kot tudi tistih, ki ne morejo poskrbeti zase in potrebujejo pomoč drugih, prenašajo na najširšo družbeno solidarnost. To je prinesel sodobni čas in »industrializacija« družbe in njene nove vrednote, ki poudarjajo predvsem ustvarjanje dohodka in drugih materialnih dobrin. Med temi velikokrat skrb za družinske člane ni več prioriteta. Zato eno izmed rešitev mag. Toth vidi tudi v vzpostavitvi vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe.  

Ko življenje v domačem okolju za starejšega iz kakršnih koli razlogov ni več možno, je potrebno poiskati rešitev v institucionalnem okolju varstva starejših. Mag. Marjana Kamnik, vodja Koroškega doma starostnikov poslovne enote Slovenj Gradec in vodja projekta Dolgotrajna oskrba na Koroškem, predstavi življenje starostnikov v domovih za starejše in njihovo delovanje, ki je vmesna struktura in ki poleg celodnevnega institucionalnega varstva lahko izvaja še dnevno varstvo, nočno varstvo, kratkočasne namestitve, vikend namestitve, počitnice in pomoč na domu. S tem se vzpostavljajo storitve, ki omogočajo starejšim, da ostajajo v domačem okolju, saj je koncept vmesnih struktur na področju varstva starejših, usmerjen v deinstitucionalizacijo znotraj institucije. Gre za zagotavljanja storitev na podlagi ocene potreb in individualiziranih storitev, možnosti izbire, partnerskega odnosa in uvajanja mednarodnih sistemov kakovosti.

Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici Slovenija ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta Integrirane oskrbe v občini Krško »MOST«, opozori na pomanjkanje kadra na področju dela in skrbi za starejše. Pomagajoči poklici so namreč izgubili na vrednosti. Niso »popularni« in »privlačni« za mlade. V njih ne vidijo možnosti razvoja, izzivov in osebne nadgradnje, temveč predvsem delo, ki je težko, polno ovir ter konec koncev tudi slabo plačano. Dodaja, da je nujno potrebno ozaveščati strokovno in laično javnost o tem, da je dolgoživost družbe naš dosežek, da lahko iz tega vsi rastemo, se razvijamo in postanemo učeča se življenjska skupnost in ne očitajoča ter zaskrbljena življenjska skupnost. Na nas je, da pomagajočim poklicem ponovno povrnemo vrednost in veljavo ter s tem naredimo svet, ki se stara, lepši.

O vse pomembnejši vlogi prostovoljstva tudi na področju skrbi za starejše nas je opozoril Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana. Delovanje  prostovoljcev  na  področju varstva starejših  je  danes  v  razvitem  svetu  sprejeta  in že uveljavljena  oblika  pomoči  uporabnikom  socialnovarstvenih  storitev  in  drugim  osebam  s posebnimi   potrebami.   Kot   dragocena   dopolnitev   ponudbe   javnih   zavodov   na   tem področju predstavlja prostovoljsko delo prav tu nenadomestljivo medsebojno dejanje, ki bogati in popestri bivanje oskrbovancev v domovih za starejše oziroma na njihovih domovih. S prostovoljstvom krepimo socialno mrežo starejših, povečujemo njihovo osebno zadovoljstvo in starostnike v domačem okolju znova vključujemo v družabno življenje.

Perspektivo mlade generacije o medgeneracijskem prepletu neformalnih oskrbovalcev starejših na domu je predstavila Zarja Govedič, študentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in članica Sekcije mladi za starejše na Gerontološkem društvu Slovenije, ki v tem vidi velik izziv za mlade in sicer za vsakogar, saj bi lahko ob aktivni vključenosti vseh generacij v polje oskrbe starih ljudi le-tem ponudili bolj kakovostno, dostojno in prijetno bivalno okolje tudi v starosti. Medgeneracijsko povezovanje bi pri starih ljudeh spodbudilo občutek sprejetosti, ki bi jih opogumilo k izkoristku njihovih potencialov. Pogosto je nerazumljivo marginaliziranje položaja starih v družbenem okolju in širjenje stereotipnih prepričanj o starih ljudeh. Poleg tega pa bi se ob vzpostavitvi večjega deleža neformalne oskrbe precej razbremenilo preobremenjen formalni del oskrbe starih ljudi. Ključ do uspeha vidi v zmanjšanju individualizma v družbi ter v večji meri strpnosti in sprejemanju starih ljudi.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Sodelovanje GeRI s Socialno zbornico Slovenije: Socialni klub z naslovom »Socialna aktivacija«

Socialna zbornica Slovenije je v letu 2018 začela izvajati Socialne klube, kot obliko okrogle mize, kjer sodelujoče predavateljice in predavatelji razpravljajo o aktualnih strokovnih temah s področja socialnega varstva. Socialni klubi se odvijajo na sedežu Socialne zbornice Slovenije, osrednjemu strokovnemu združenju na področju socialnega varstva. 

Kot prvo tema socialnega kluba so v sredo 12. marca 2018 izbrali predstavitev programov in učinkov socialne aktivacije. Vodil ga je predsednik Socialne zbornice Slovenije mag. Nace Kovač. Glede na tematiko socialne aktivacije so na Socialni klub povabili tudi Gerontološki raziskovalni inštitut, kot izvajalca programa socialne aktivacije v občinah Domžale in Kamnik. Gerontološki raziskovalni inštitut je zastopala direktorica dr. Barbara Grintal, ki je predstavila konkretno delovanje programa socialne aktivacije v praksi, prednosti in izzive, s katerimi se izvajalci programa soočajo v praksi. Na Socialnem klubu so sodelovali še ga. Jana Lovšin, iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je uvodoma predstavila razvoj ideje programa socialne aktivacije, trenutno izvajanje programov ter delovanje koordinatorjev socialne aktivacije. Mag. Martina Trbanc, iz Inštituta RS za socialno varstvo, se je osredotočila na refleksijo razvoja projekta socialne aktivacije z vidika primerjave med potekom projekta in predpostavkami ter predlogi, ki so jih na Inštituta RS za socialno varstvo leta 2015 pripravili v okviru elaborata. Mag. Anja Osojnik, vršilka dolžnosti direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, je predstavila vlogo centra za socialno delo in enotno vstopno točko, preko katerih uporabniki vstopajo v socialno aktivacijo in kasneje v programe. Ga. Sanja Belec, iz Zavoda RS za zaposlovanje, je poudarila, da ima socialna aktivacija pomembno vlogo pri naslavljanju potreb in iskanju priložnosti za dolgotrajne brezposelne osebe. Ga. Barbara Grobljar, koordinatorka socialne aktivacije, je v prispevku predstavila naloge koordinatorjev socialne aktivacije.

Po predstavitvah vseh vabljenih predavateljic se je s publiko razvila strokovna razprava o prednostih in dilemah, s katerimi se soočajo izvajalci programa socialne aktivacije in njihovi uporabniki, centri za socialno delo in uradi za delo. Kot ključno velja izpostaviti, da je bila identificirana dodana vrednost programov socialne aktivacije med uporabniki, izvajalci, zaposlovalci in ostalimi relevantnimi deležniki.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Okrogla miza “Dolgotrajna oskrba in kakovost življenja”

V okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je od ponedeljka 1. oktobra do srede 3. oktobra 2018 potekal v Cankarjevem domu, je Socialna zbornica Slovenije v ponedeljek 1. okrobra 2018, ob 16. uri, skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) organizirala okroglo mizo z naslovom “Dolgotrajna oskrba in kakovost življenja“.

Okroglo mizo je moderirala ga. Valerija Lekič Poljšak, predsednica Strokovnega sveta pri Socialni zbornici Slovenije in direktorica Doma starejših Črnomelj. Predstavniki Socialne zbornice Slovenije na okrogli mizi so bili mag. Milan Kranjc, upokojeni direktor Doma starejših Črnomelj, g. Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in dr. Nikolaj Lipič, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in sodelavec Geronološkega raziskovalnega inštituta. Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so bili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri ZDUS, dr. Martin Toth in g. Milan Pavliha.

Dr. Nikolaj Lipič je izpostavil pomen koncepta kakovosti življenja v starosti, ki pomeni izhodišče za proces kakovostnega staranja. Poudaril je pomen in vlogo koncepta kakovosti življenja v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki ga vzpostavljamo v Sloveniji in ki bo še posebej v pomoč in podporo vsem starostno onemoglim, invalidnim, dolgotrajno bolnim in poškodovanim ter njihovim svojcem in oskrbovalcem.

10. konferenca o demenci: ASK 2018

Na letošnji konferenci ASK 2018 – 10. konferenci o demenci, ki jo vsako leto organizira Spominčica – Alzhaimer Slovenija, sta sodelovala s predstavitvijo prispevka dr. Nikolaj Lipič v soavtorstvu z Vilkom Kolblom, mag., generalnim sekretarjem Socialne zbornice Slovenije. Konferenca je potekala 28. in 29. septembra 2018, na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

V prispevku z naslovom “Čas je za novo paradigmo izobraževanja o demenci” so bili izpostavljeni rezultati in učinki projekta “Več in še več o demenci: programi izobraževanja in osveščanja za obvladovanje demence v slovenskem okolju“, ki ga je Socialna zbornica Slovenije skupaj s konzorcijskimi partnerji izvajala  letih 2017 in 2018. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

V program izobraževanja, ki ga je Socialna zbornica Slovebije izvajala ločeno za tri različne ciljne skupine, v vseh dvanajstih slovenskih statističnih, so bili skupno vključeni 703 udeleženci. Mozaik celostne obravnave demence v programu izobraževanja je bil definiran iz osmimi vidiki, ki so predstavljali spoj socialnega in zdravstvenega varstva.

V programu sta o socialno gerontoloških aspektih demence predavala dr. Barbara Grintal in dr. Nikolaj Lipič, oba iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta.

1. oktober: Mednarodni dan starejših

Vsak dan si moramo prizadevati, da ljudi okrog nas, v okolju, kjer delamo in živimo, opazimo in jim namenimo prijazen pozdrav, stisk roke, izmenjamo besedo ali dve ter jim pomagamo na poti njihovega življenja…

To velja še posebej za starejše ljudi, ki so pogosto družbeno spregledani in marginalizirani. Tudi zato je Generalna skupščina Združenih narodov 1. oktober opredelila kot Mednarodni dan starejših.

Tudi na Gerontološkem raziskovalnem inštitutu so starejši, njihove potrebe in pravice v ospredju našega strokovnega, znanstvenega in raziskovalnega prizadevanja – in to ne samo 1. oktobra, ampak skozi celotno leto.

 

Zaključek aktivnosti 1. skupine v okviru projekta Socialna aktivacija

Gerontološki raziskovalni inštitut izvaja v obdobju 2017 – 2019 projekt Socialne aktivacije za območje Domžal in Kamnika. Projekt, ki poteka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se izvaja za dve ciljni skupini. V septembru 2018 so se zaključile aktivnosti 1. skupine v okviru Socialne aktivacije.

V četrtek 20. 9. 2018 smo imeli zaključno srečanje prve skupine v projektu “Socialna aktivacija – priložnost za zaposlitev”. Načrtovane aktivnosti in delovna druženja s prvo skupino je trajalo enajst mesec. V projekt je v prvo skupino na začetku bilo vključenih dvajset udeležencev. Od dvajsetih udeležencev na začetku jih je na koncu ob zaključku v skupini ostalo le še osem. Ostali udeleženci so našli nove poklicne poti in govorimo o t.i.  “izhodih” (zaposlitev, javna dela, izobraževanje, osebni razlogi). Tudi preostalih osem udeležencev še vedno karierno spremljamo in jim pomagamo v soočanju s poklicnimi izzivi.

Izvedbo načrtovanih aktivnosti prve skupine v okviru Socialne aktivacije lahko opravičeno označimo kot uspešno, saj smo presegli kriterije načrtovanih “izhodov” in uspešno zaključili vse aktivnosti. To izražajo tudi udeleženci.

Posebna zahvala za uspešnost izvedbe projekta prve skupine Socialne aktivacije gre zatorej vsem udeležencem, socialnim partnerjem in podjetjem, predavateljem in izvajalcem programa!

Zahvala je namenja tudi prizadevnima socialnima koordinatorjema na Centru za socialno delo Domžale in Kamnik ter mag. Nataši Zalokar, direktorici Doma upokojencev Domžale, ki nas prijazno gosti v času izvedbe projekta.