Avtor: geri

Socialna zbornica Slovenije je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije v sredo 15. maja 2019, v okviru Dnevov medgeneracijskega sožitja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, organizirala okroglo mizo z naslovom »Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?«. Okroglo mizo je moderiral dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta.

Na okrogli mizi so sodelovali mag. Martin Toth, mag. Marjana Kamnik, Carmen Rajer, mag. soc., Amir Crnojević in Zarja Govedič.

Uvodoma mag. Martin Toth, član Strokovnega sveta ZDUS in Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje ZDUS, izpostavi, da so nedaleč v zgodovini v isti družinski skupnosti živele po tri generacije, katerih člani so skrbeli drug za drugega in to predvsem za nebogljene, obolele, onemogle in nepreskrbljene. Danes takšne družine srečamo vse redkeje. Zato se bremena socialne varnosti bolnih, kot tudi tistih, ki ne morejo poskrbeti zase in potrebujejo pomoč drugih, prenašajo na najširšo družbeno solidarnost. To je prinesel sodobni čas in »industrializacija« družbe in njene nove vrednote, ki poudarjajo predvsem ustvarjanje dohodka in drugih materialnih dobrin. Med temi velikokrat skrb za družinske člane ni več prioriteta. Zato eno izmed rešitev mag. Toth vidi tudi v vzpostavitvi vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe.  

Ko življenje v domačem okolju za starejšega iz kakršnih koli razlogov ni več možno, je potrebno poiskati rešitev v institucionalnem okolju varstva starejših. Mag. Marjana Kamnik, vodja Koroškega doma starostnikov poslovne enote Slovenj Gradec in vodja projekta Dolgotrajna oskrba na Koroškem, predstavi življenje starostnikov v domovih za starejše in njihovo delovanje, ki je vmesna struktura in ki poleg celodnevnega institucionalnega varstva lahko izvaja še dnevno varstvo, nočno varstvo, kratkočasne namestitve, vikend namestitve, počitnice in pomoč na domu. S tem se vzpostavljajo storitve, ki omogočajo starejšim, da ostajajo v domačem okolju, saj je koncept vmesnih struktur na področju varstva starejših, usmerjen v deinstitucionalizacijo znotraj institucije. Gre za zagotavljanja storitev na podlagi ocene potreb in individualiziranih storitev, možnosti izbire, partnerskega odnosa in uvajanja mednarodnih sistemov kakovosti.

Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici Slovenija ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta Integrirane oskrbe v občini Krško »MOST«, opozori na pomanjkanje kadra na področju dela in skrbi za starejše. Pomagajoči poklici so namreč izgubili na vrednosti. Niso »popularni« in »privlačni« za mlade. V njih ne vidijo možnosti razvoja, izzivov in osebne nadgradnje, temveč predvsem delo, ki je težko, polno ovir ter konec koncev tudi slabo plačano. Dodaja, da je nujno potrebno ozaveščati strokovno in laično javnost o tem, da je dolgoživost družbe naš dosežek, da lahko iz tega vsi rastemo, se razvijamo in postanemo učeča se življenjska skupnost in ne očitajoča ter zaskrbljena življenjska skupnost. Na nas je, da pomagajočim poklicem ponovno povrnemo vrednost in veljavo ter s tem naredimo svet, ki se stara, lepši.

O vse pomembnejši vlogi prostovoljstva tudi na področju skrbi za starejše nas je opozoril Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana. Delovanje  prostovoljcev  na  področju varstva starejših  je  danes  v  razvitem  svetu  sprejeta  in že uveljavljena  oblika  pomoči  uporabnikom  socialnovarstvenih  storitev  in  drugim  osebam  s posebnimi   potrebami.   Kot   dragocena   dopolnitev   ponudbe   javnih   zavodov   na   tem področju predstavlja prostovoljsko delo prav tu nenadomestljivo medsebojno dejanje, ki bogati in popestri bivanje oskrbovancev v domovih za starejše oziroma na njihovih domovih. S prostovoljstvom krepimo socialno mrežo starejših, povečujemo njihovo osebno zadovoljstvo in starostnike v domačem okolju znova vključujemo v družabno življenje.

Perspektivo mlade generacije o medgeneracijskem prepletu neformalnih oskrbovalcev starejših na domu je predstavila Zarja Govedič, študentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in članica Sekcije mladi za starejše na Gerontološkem društvu Slovenije, ki v tem vidi velik izziv za mlade in sicer za vsakogar, saj bi lahko ob aktivni vključenosti vseh generacij v polje oskrbe starih ljudi le-tem ponudili bolj kakovostno, dostojno in prijetno bivalno okolje tudi v starosti. Medgeneracijsko povezovanje bi pri starih ljudeh spodbudilo občutek sprejetosti, ki bi jih opogumilo k izkoristku njihovih potencialov. Pogosto je nerazumljivo marginaliziranje položaja starih v družbenem okolju in širjenje stereotipnih prepričanj o starih ljudeh. Poleg tega pa bi se ob vzpostavitvi večjega deleža neformalne oskrbe precej razbremenilo preobremenjen formalni del oskrbe starih ljudi. Ključ do uspeha vidi v zmanjšanju individualizma v družbi ter v večji meri strpnosti in sprejemanju starih ljudi.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Socialna zbornica Slovenije je v letu 2018 začela izvajati Socialne klube, kot obliko okrogle mize, kjer sodelujoče predavateljice in predavatelji razpravljajo o aktualnih strokovnih temah s področja socialnega varstva. Socialni klubi se odvijajo na sedežu Socialne zbornice Slovenije, osrednjemu strokovnemu združenju na področju socialnega varstva. 

Kot prvo tema socialnega kluba so v sredo 12. marca 2018 izbrali predstavitev programov in učinkov socialne aktivacije. Vodil ga je predsednik Socialne zbornice Slovenije mag. Nace Kovač. Glede na tematiko socialne aktivacije so na Socialni klub povabili tudi Gerontološki raziskovalni inštitut, kot izvajalca programa socialne aktivacije v občinah Domžale in Kamnik. Gerontološki raziskovalni inštitut je zastopala direktorica dr. Barbara Grintal, ki je predstavila konkretno delovanje programa socialne aktivacije v praksi, prednosti in izzive, s katerimi se izvajalci programa soočajo v praksi. Na Socialnem klubu so sodelovali še ga. Jana Lovšin, iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je uvodoma predstavila razvoj ideje programa socialne aktivacije, trenutno izvajanje programov ter delovanje koordinatorjev socialne aktivacije. Mag. Martina Trbanc, iz Inštituta RS za socialno varstvo, se je osredotočila na refleksijo razvoja projekta socialne aktivacije z vidika primerjave med potekom projekta in predpostavkami ter predlogi, ki so jih na Inštituta RS za socialno varstvo leta 2015 pripravili v okviru elaborata. Mag. Anja Osojnik, vršilka dolžnosti direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, je predstavila vlogo centra za socialno delo in enotno vstopno točko, preko katerih uporabniki vstopajo v socialno aktivacijo in kasneje v programe. Ga. Sanja Belec, iz Zavoda RS za zaposlovanje, je poudarila, da ima socialna aktivacija pomembno vlogo pri naslavljanju potreb in iskanju priložnosti za dolgotrajne brezposelne osebe. Ga. Barbara Grobljar, koordinatorka socialne aktivacije, je v prispevku predstavila naloge koordinatorjev socialne aktivacije.

Po predstavitvah vseh vabljenih predavateljic se je s publiko razvila strokovna razprava o prednostih in dilemah, s katerimi se soočajo izvajalci programa socialne aktivacije in njihovi uporabniki, centri za socialno delo in uradi za delo. Kot ključno velja izpostaviti, da je bila identificirana dodana vrednost programov socialne aktivacije med uporabniki, izvajalci, zaposlovalci in ostalimi relevantnimi deležniki.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

V okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je od ponedeljka 1. oktobra do srede 3. oktobra 2018 potekal v Cankarjevem domu, je Socialna zbornica Slovenije v ponedeljek 1. okrobra 2018, ob 16. uri, skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) organizirala okroglo mizo z naslovom “Dolgotrajna oskrba in kakovost življenja“.

Okroglo mizo je moderirala ga. Valerija Lekič Poljšak, predsednica Strokovnega sveta pri Socialni zbornici Slovenije in direktorica Doma starejših Črnomelj. Predstavniki Socialne zbornice Slovenije na okrogli mizi so bili mag. Milan Kranjc, upokojeni direktor Doma starejših Črnomelj, g. Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in dr. Nikolaj Lipič, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in sodelavec Geronološkega raziskovalnega inštituta. Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so bili Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri ZDUS, dr. Martin Toth in g. Milan Pavliha.

Dr. Nikolaj Lipič je izpostavil pomen koncepta kakovosti življenja v starosti, ki pomeni izhodišče za proces kakovostnega staranja. Poudaril je pomen in vlogo koncepta kakovosti življenja v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki ga vzpostavljamo v Sloveniji in ki bo še posebej v pomoč in podporo vsem starostno onemoglim, invalidnim, dolgotrajno bolnim in poškodovanim ter njihovim svojcem in oskrbovalcem.

Na letošnji konferenci ASK 2018 – 10. konferenci o demenci, ki jo vsako leto organizira Spominčica – Alzhaimer Slovenija, sta sodelovala s predstavitvijo prispevka dr. Nikolaj Lipič v soavtorstvu z Vilkom Kolblom, mag., generalnim sekretarjem Socialne zbornice Slovenije. Konferenca je potekala 28. in 29. septembra 2018, na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

V prispevku z naslovom “Čas je za novo paradigmo izobraževanja o demenci” so bili izpostavljeni rezultati in učinki projekta “Več in še več o demenci: programi izobraževanja in osveščanja za obvladovanje demence v slovenskem okolju“, ki ga je Socialna zbornica Slovenije skupaj s konzorcijskimi partnerji izvajala  letih 2017 in 2018. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

V program izobraževanja, ki ga je Socialna zbornica Slovebije izvajala ločeno za tri različne ciljne skupine, v vseh dvanajstih slovenskih statističnih, so bili skupno vključeni 703 udeleženci. Mozaik celostne obravnave demence v programu izobraževanja je bil definiran iz osmimi vidiki, ki so predstavljali spoj socialnega in zdravstvenega varstva.

V programu sta o socialno gerontoloških aspektih demence predavala dr. Barbara Grintal in dr. Nikolaj Lipič, oba iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta.

Vsak dan si moramo prizadevati, da ljudi okrog nas, v okolju, kjer delamo in živimo, opazimo in jim namenimo prijazen pozdrav, stisk roke, izmenjamo besedo ali dve ter jim pomagamo na poti njihovega življenja…

To velja še posebej za starejše ljudi, ki so pogosto družbeno spregledani in marginalizirani. Tudi zato je Generalna skupščina Združenih narodov 1. oktober opredelila kot Mednarodni dan starejših.

Tudi na Gerontološkem raziskovalnem inštitutu so starejši, njihove potrebe in pravice v ospredju našega strokovnega, znanstvenega in raziskovalnega prizadevanja – in to ne samo 1. oktobra, ampak skozi celotno leto.

 

Gerontološki raziskovalni inštitut izvaja v obdobju 2017 – 2019 projekt Socialne aktivacije za območje Domžal in Kamnika. Projekt, ki poteka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se izvaja za dve ciljni skupini. V septembru 2018 so se zaključile aktivnosti 1. skupine v okviru Socialne aktivacije.

V četrtek 20. 9. 2018 smo imeli zaključno srečanje prve skupine v projektu “Socialna aktivacija – priložnost za zaposlitev”. Načrtovane aktivnosti in delovna druženja s prvo skupino je trajalo enajst mesec. V projekt je v prvo skupino na začetku bilo vključenih dvajset udeležencev. Od dvajsetih udeležencev na začetku jih je na koncu ob zaključku v skupini ostalo le še osem. Ostali udeleženci so našli nove poklicne poti in govorimo o t.i.  “izhodih” (zaposlitev, javna dela, izobraževanje, osebni razlogi). Tudi preostalih osem udeležencev še vedno karierno spremljamo in jim pomagamo v soočanju s poklicnimi izzivi.

Izvedbo načrtovanih aktivnosti prve skupine v okviru Socialne aktivacije lahko opravičeno označimo kot uspešno, saj smo presegli kriterije načrtovanih “izhodov” in uspešno zaključili vse aktivnosti. To izražajo tudi udeleženci.

Posebna zahvala za uspešnost izvedbe projekta prve skupine Socialne aktivacije gre zatorej vsem udeležencem, socialnim partnerjem in podjetjem, predavateljem in izvajalcem programa!

Zahvala je namenja tudi prizadevnima socialnima koordinatorjema na Centru za socialno delo Domžale in Kamnik ter mag. Nataši Zalokar, direktorici Doma upokojencev Domžale, ki nas prijazno gosti v času izvedbe projekta.

Slavnostni zaključek projekta “Več in še več o demenci: programi izobraževanja in osveščanja za obvladovanje demence v slovenskem okolju”, ki ga je koordinirala Socialna zbornica Slovenije skupaj s konzorcijskimi partnerji, je bil v petek 14. septembra 2018. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

Dogodek je potekal v Izobraževalnem centru Socialne zbornice Slovenije. Slavnostna govornica je bila ga. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavniki vseh konzorcijskih partnerjev in domov za starejše, ki so gostili predavanja. Prav tako so bili na dogodek povabljeni vsi predavatelji.

Vsem predavateljicam in predavateljem so se iskreno zahvalili in podelili posebne zahvale in darila. Iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta sta pohvalo za sodelovanje v projektu prejela dr. Barbara Grintal in dr. Nikolaj Lipič. Predavala sta o socialno gerontoloških aspektih demence.

Ob tej priložnosti je Socialna zbornica Slovenije postala tudi “Demenci prijazna točka”. Po besedah ge. Štefanije L. Zlobec, predsednice Spominčice – Alzhaimer Slovenija, je to že 55. demenci prijazna točka.

Sklepno, torej zadnje predavanje v nizu dvanajstih izvedb predavanj v okviru programa Več in še več o demenci je bilo izvedeno v Osrednjeslovenski statistični regiji, v Ljubljani. Gostitelj je bil Dom starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik, enota Kolezija. Predavanj v vseh treh ciljnih skupinah se je udeležilo veliko udeležencev, še posebej različnih strokovnih delavcev in sodelavcev iz številnih institucij skrbi in dela s starejšimi in osebami z demenco. Socialno gerontološke aspekte demence je 15. in 16. junija 2018 predstavil dr. Nikolaj Lipič, ki je sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta.