Kategorija: Splošno

Gerontološko društvo Slovenije strokovno deluje v slovenskem prostoru že od leta 1969. V letu 2019 je tako obeležilo 50-let delovanja na področju starostnega varstva v Sloveniji. V Gerontološkem društvu Slovenije sodelujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja obravnave, skrbi in dela s starejšimi ljudmi, ki delujejo na različnih strokovnih in znanstvenih področij socialnega dela, socialne gerontologije, zdravstva in medicine, fizioterapije, kineziologije, prava in drugih področij.  

Slavnostni dogodek ob 50-letnici Gerontološkega društva Slovenije, v četrtek 28. novembra 2019, v Veliki sejni dvorani Mestne občine Ljubljana, je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja. V njegovem imenu je imela slavnostni govor ga. Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika za področje človekovih pravic.

Gerontološko društvo Slovenije in Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI) strokovno sodelujeta že tri leta. Sodelavci Gerontološkega raziskovalnega inštituta so aktivni člani Gerontološkega društva Slovenije, prav tako pa sta obe instituciji sodelovali tudi pri izvajanju prvega programa socialne aktivacije.

Prav zato je Gerontološki raziskovalni inštitut bil povabljen na slavnostni dogodek 50-letnice Gerontološkega društva Slovenije. Gerontološki raziskovalni inštitut je zastopal dr. Peter Seljak, ki je v pozdravnem nagovoru na dogodku osvetlil skupno sodelovanje in izpostavil možnosti sodelovanja tudi v prihodnje. Dr. Nikolaj Lipič, predsednik Gerontološkega društva Slovenije, se je v svojem slavnostnem govoru Gerontološkemu raziskovalnemu inštitutu zahvalil za podporo in povezovanje na področju interdisciplinarnosti in ustvarjanja uspešnih zgodb sodelovanja.

(Foto: arhiv Gerontološko društvo Slovenije)

Sodelavci Gerontološkega raziskovalnega inštituta si ves čas prizadevajo za strokovno rast, aktualizacijo strokovnega dela na področju socialnega varstva v slovenskem okolju in povezovanje s strokovnjaki iz drugih institucij. V tej luči se je dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta, v petek 22. novembra 2019 udeležil 25. Dnevov Socialne zbornice Slovenije, na Otočcu. Tega dne je imela govor na dogodku tudi mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Strokovni program je bil bogat, saj je vključeval zanimive predavatelje in predavateljice, ki so predstavili nove izzive na področju socialnega varstva. Za Gerontološki raziskovalni inštitut je bila še posebej zanimiva razprava na okrogli mizi »Kdo bo jutri izvajal oskrbo na domu?, ki jo je moderira ga. Valerija Lekič Poljšak, predsednica Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije in predsednica Skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Na okrogli mizi so sodelovale še dr. Mateja Lopuh, Ministrstvo za zdravje, Direktorat za dolgotrajno oskrbo, zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik, predavateljica na Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, ga. Liljana Batič, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, dr. Anamarija Kejžar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, in Carmen Rajer, Center za socialno delo Posavje, enota Krško.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Dr. Peter Seljak in dr. Nikolaj Lipič, predstavnika GeRI, sta v četrtek 24. oktobra 2019, v Knjižnici Domžale, v sodelovanju z Društvom Spominčica, enota Domžale, in Domom upokojencev Domžale, predavala na temo demence.

Predavanja so se udeležili zaposleni in stanovalci Doma upokojencev Domžale ter občani Domžal in okolice. Razprava je osvetlila izzive in dileme na področju soočanja z demenco na ravni oseb z demenco in njihovih svojcev.

Geri smo bili kot projektni partner z vodjem konzorcija Izobraževalnim centrom Geoss d.o.o. izbrani na javnem razpisu za sofinanciranje projektov socialne aktivacije s projektom »Točka SODELOVANJA« za izvedbo projekta Osrednja Slovenija-vzhod, v krajih izvedbe Domžale in Litija. GeRI izvajamo projekt v Domžalah, IC Geoss pa v Litiji.

Komu je namenjen program?

Program je namenjen ljudem, ki se v svojem življenju soočajo z različnimi ovirami, ki jim otežujejo vstop na trg dela in jih vodijo v stanje socialne izključenosti (zdravstvene, stanovanjske, duševne, družinske, ipd.…).

V programu imajo osebe možnost razvoja ali nadgraditve socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc za izboljšanje možnosti vstopa na tg dela.

Potencialni kandidat za socialno aktivacijo je lahko:

• dolgotrajno brezposelna oseba;
• oseba s situacijskimi ovirami (zelo pogosto so povezane z motivacijo);
• oseba z zdravstvenimi ovirami, ki (praviloma) ne pomenijo invalidnosti;
• oseba s težavami v duševnem zdravju, ki (praviloma) ne pomenijo invalidnosti;
• zdravljen odvisnik (nikakor ne nezdravljen);
• funkcionalno nepismena oseba (vključno z digitalno nepismenostjo);
• osebe brez oziroma s slabo socialno mrežo;
• osebe, ki se ne znajdejo v odnosih z drugimi (npr. komunikacija, postavljanje meja, izpostavljanje svojih potreb in želja, ipd.)

Posamezen program socialne aktivacije se bo izvajal 8 (osem) mesecev, pri čemer bo izvedba potekala po naslednjih fazah:

• faza: traja 1 (en) mesec in je namenjena pripravam na izvajanje programa,
• faza: traja 6 (šest) mesecev in je namenjena neposrednemu izvajanju programa z osebami,
• Modul I – uvodni modul, trajanje 1 mesec, 4 ure/dan, 3x/teden – spoznavanje v skupini
• Modul II – izvedbeni modul, trajanje 4 mesece, 6 ure/dan, 5x/teden – vključevanje v aktivnosti (več o aktivnostih v nadaljevanju)
• Modul III – zaključni modul, trajanje 1 mesec, 4 ure/dan, 3x/teden (iskanje izhodov za vključene osebe)
• faza: traja 1 (en) mesec in je namenjena dodatnemu individualnemu delu z osebami po izhodu iz programa.

Projekt Točka SoDELOVANJA se je pričel izvajati 23. 10. 2019.

Cilj projekta je socialna vključenost in preprečevanje tveganja revščine za osebe iz ciljnih skupin skozi razvoj socialnih veščin in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc za vključenost v družbo, pridobitev znanj in informacij, ki vodijo k razrešitvi socialnih stisk in težav, ki pogosto spremljajo stanje dolgotrajne brezposelnosti, osebnostni razvoj, krepitev moči in motiviranost za ponovno aktivacijo in približevanje na trg dela, aktivni pristop k reševanju socialne in zaposlitvene situacije, dvig uporabnih znanj za izboljšanje možnosti za vstop na trg dela, okrepiti povezovanje različnih deležnikov v lokalnem okolju.

Namen projekta je socialna vključenost oseb iz ciljnih skupin projekta ter povečanje njihovih zaposlitvenih možnosti z namenom olajšanja prehoda na trg dela.

Aktivnosti našega projekta Točka SoDELOVANJA lahko spremljate tudi na spletni strani http://socialna-aktivacija.si/ in Facebook profilu https://www.facebook.com/Socialna-aktivacija-Domžale-Kamnik-2036368663056735/.

Pravice, ki jih osebe pridobijo z vključitvijo v program:

• denarna nagrada, ki znaša 0,80 €/uro;
• povrnitev stroškov za prevoz: oseba je upravičena do povračila stroškov za prevoz, če je kraj stalnega ali začasnega prebivališča, v katerem v času izvajanja programa dejansko prebiva, od kraja izvajanja aktivnosti programa SA oddaljen najmanj 1 km v eno smer programa (najnižja cena vozovnice za javni prevoz; če ni javnega prevoza osebi pripada povračilo v obliki kilometrine 0,13 €/km);
• povrnitev stroškov za prehrano 3,70 €/dan, če je oseba dnevno prisotna najmanj 4 ure.

Denarna nagrada ne vpliva na višino denarne socialne pomoči, ki jo prejema vključena oseba. Izključuje pa se z dodatkom za aktivnost – do dodatka za aktivnost so upravičene zaposlene osebe ali osebe, ki opravljajo prostovoljno delo.

Alma Mater Eurapaea – Evropski center, Maribor, je v četrtek 3. oktobra 2018, v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, v Cankarjevem domu, organizirala okroglo mizo z naslovom »Slovenci, staranje in starost«. K sodelovanju so povabili tudi dr. Petra Seljaka in dr. Barbaro Grintal iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta. Okroglo mizo je moderirala red. prof. dr. Jana Goriup, predstojnica študijskega programa Socialna gerontologija na Alma Mater Eurapaea – Evropski center, Maribor. Okrogla miza je bila lepo obiskana.

Vabljene predavateljice in predavatelji so razpravljali o izzivih družbenih sprememb, problematiki starajočega prebivalstva ter s tem povezano potrebo po poklicu socialnega gerontologa v starajoči se družbi. Vabljene predavateljice in predavatelji so predstavili primere dobrih praks dela s starimi ljudmi v institucionalnem okolju. Udeleženci iz publike so predstavili različne zanimive primere medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja med različnimi organizacijami, ki delujejo na področju dela s starimi ljudmi. Predstavili smo primer izvajanja programa socialne aktivacije, kot priložnost za brezposelne osebe, da prepoznajo določene poklice, ki jih potrebujemo v dolgoživi družbi. Med njimi je glede na dolgoživost slovenske družbe tudi poklic socialnega gerontologa. Vsekakor pa je razprava odprla tudi aktualne strokovne izzive na področju staranja prebivalstva v institucionaliziranem in domačem okolju ter na področju zakona o dolgotrajni oskrbi.

(Foto: Arhiv Alma mater Europaea)

Socialna zbornica Slovenije je v torek 27. avgusta 2019 organizirala delovno srečanje med predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predstavniki Socialne zbornice Slovenije. Delovnega srečanja se je s strani ministrstva udeležila mag. Ksenija Klampfer s svojo delovno skupino. Zbornico so zastopali člani Upravnega in Strokovnega sveta zbornice ter predsedniki sekcij zbornice. Delovno srečanje se je vsebinsko osredotočilo na aktualno situacijo, zlasti pa strategijo prihodnosti področja socialnega varstva v Republiki Sloveniji.

Delovnega srečanja sta se s strani GeRI udeležila tudi dr. Barbara Grintal, članica Upravnega sveta Socialne zbornice Slovenije, in dr. Nikolaj Lipič, član Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije.

V okviru delovnega srečanja je bila poudarjena nujnost sodelovanja in povezovanja ter upoštevanja stroke in dobrih preteklih izkušenj. Naloga stroke je prav v tem, da opozori na kompleksnost področja socialnega varstva, ki potrebuje sistemsko ureditev zakonodaje, ob tem pa spoštovanje doktrine, ki terja odgovorne, premišljene in strokovno utemeljene korake. Sklepna ugotovitev udeležencev je bila, da za spremembe potrebujemo jasno opredelitev vlog, odgovornosti in medsebojnih odnosov deležnikov, ki sodelujemo pri načrtovanju, razvoju, financiranju, izvajanju, podpori, spremljanju in vrednotenju vseh socialnovarstvenih storitev in socialnovarstvenih programih.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

V soboto 15. junija 2019 je Zavod Vitica, Gornja Radgona, v prostorih Kulturno upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici, organiziral seminar z naslovom »(Po)moč za ozaveščanje, preprečevanje in zmanjševanje nasilja nad starejšimi«. Dr. Nikolaj Lipič, sodelavec GeRI, je predaval na strokovnem seminarju z naslovom referata »Nasilje v družinskem okolju in družbene dileme do nasilja«.

Na seminarju so aktualne vsebine s področja nasilja nad starejšimi predstavili predavatelji različnih strok, ki se ukvarjajo s starostniki in problematiko nasilja. Seminar je bil namenjen vsem, ki jih je tema v skupnosti zanimala, saj si želimo, da seminar pritegne čim širšo laično javnost.

(Foto: https://www.facebook.com/ZavodVitica/)

V petek 17. maja 2019 se je dr. Nikolaj Lipič, sodelavec GeRI, udeležil 2. socialnega kluba Socialne zbornice Slovenije z naslovom »Ohranjanje in razvoj kakovosti strokovnega dela v socialnovarstvenih programih«. Udeležba na socialnem klubu pomeni strokovni prispevek k razvoju aktivnosti GeRI in iskanje možnosti širitve delovanja GeRI v prihodnje.

Strokovno razpravo so oblikovali ga. Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Suzana Puntar, predsednica Sekcije socialno varstvenih programov, mag. Vladimir Pegan, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, mag. Mateja Toman, predsednica Društvo distrofikov Slovenije, in mag. Vitomir Simunišek, predsednik Društva za razvoj skupnostnih programov za mlade. Socialni klub je vodila in moderirala mag. Barbara Kobal Tomc, podpredsednica zbornice. V razpravi so se oblikovali naslednji zaključki 2. Socialnega kluba: sistemska ureditev financiranja socialno varstvenih programov, ureditev položaja zaposlenih v socialnovarstvenih programih, uvedba enostavnejše in poenotene administracije, širjenje regionalne pokritosti in predlog preimenovanja dopolnilnih socialnovarstvenih programov. 

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)

Socialna zbornica Slovenije je skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije v sredo 15. maja 2019, v okviru Dnevov medgeneracijskega sožitja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, organizirala okroglo mizo z naslovom »Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?«. Okroglo mizo je moderiral dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta.

Na okrogli mizi so sodelovali mag. Martin Toth, mag. Marjana Kamnik, Carmen Rajer, mag. soc., Amir Crnojević in Zarja Govedič.

Uvodoma mag. Martin Toth, član Strokovnega sveta ZDUS in Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje ZDUS, izpostavi, da so nedaleč v zgodovini v isti družinski skupnosti živele po tri generacije, katerih člani so skrbeli drug za drugega in to predvsem za nebogljene, obolele, onemogle in nepreskrbljene. Danes takšne družine srečamo vse redkeje. Zato se bremena socialne varnosti bolnih, kot tudi tistih, ki ne morejo poskrbeti zase in potrebujejo pomoč drugih, prenašajo na najširšo družbeno solidarnost. To je prinesel sodobni čas in »industrializacija« družbe in njene nove vrednote, ki poudarjajo predvsem ustvarjanje dohodka in drugih materialnih dobrin. Med temi velikokrat skrb za družinske člane ni več prioriteta. Zato eno izmed rešitev mag. Toth vidi tudi v vzpostavitvi vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe.  

Ko življenje v domačem okolju za starejšega iz kakršnih koli razlogov ni več možno, je potrebno poiskati rešitev v institucionalnem okolju varstva starejših. Mag. Marjana Kamnik, vodja Koroškega doma starostnikov poslovne enote Slovenj Gradec in vodja projekta Dolgotrajna oskrba na Koroškem, predstavi življenje starostnikov v domovih za starejše in njihovo delovanje, ki je vmesna struktura in ki poleg celodnevnega institucionalnega varstva lahko izvaja še dnevno varstvo, nočno varstvo, kratkočasne namestitve, vikend namestitve, počitnice in pomoč na domu. S tem se vzpostavljajo storitve, ki omogočajo starejšim, da ostajajo v domačem okolju, saj je koncept vmesnih struktur na področju varstva starejših, usmerjen v deinstitucionalizacijo znotraj institucije. Gre za zagotavljanja storitev na podlagi ocene potreb in individualiziranih storitev, možnosti izbire, partnerskega odnosa in uvajanja mednarodnih sistemov kakovosti.

Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici Slovenija ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta Integrirane oskrbe v občini Krško »MOST«, opozori na pomanjkanje kadra na področju dela in skrbi za starejše. Pomagajoči poklici so namreč izgubili na vrednosti. Niso »popularni« in »privlačni« za mlade. V njih ne vidijo možnosti razvoja, izzivov in osebne nadgradnje, temveč predvsem delo, ki je težko, polno ovir ter konec koncev tudi slabo plačano. Dodaja, da je nujno potrebno ozaveščati strokovno in laično javnost o tem, da je dolgoživost družbe naš dosežek, da lahko iz tega vsi rastemo, se razvijamo in postanemo učeča se življenjska skupnost in ne očitajoča ter zaskrbljena življenjska skupnost. Na nas je, da pomagajočim poklicem ponovno povrnemo vrednost in veljavo ter s tem naredimo svet, ki se stara, lepši.

O vse pomembnejši vlogi prostovoljstva tudi na področju skrbi za starejše nas je opozoril Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana. Delovanje  prostovoljcev  na  področju varstva starejših  je  danes  v  razvitem  svetu  sprejeta  in že uveljavljena  oblika  pomoči  uporabnikom  socialnovarstvenih  storitev  in  drugim  osebam  s posebnimi   potrebami.   Kot   dragocena   dopolnitev   ponudbe   javnih   zavodov   na   tem področju predstavlja prostovoljsko delo prav tu nenadomestljivo medsebojno dejanje, ki bogati in popestri bivanje oskrbovancev v domovih za starejše oziroma na njihovih domovih. S prostovoljstvom krepimo socialno mrežo starejših, povečujemo njihovo osebno zadovoljstvo in starostnike v domačem okolju znova vključujemo v družabno življenje.

Perspektivo mlade generacije o medgeneracijskem prepletu neformalnih oskrbovalcev starejših na domu je predstavila Zarja Govedič, študentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in članica Sekcije mladi za starejše na Gerontološkem društvu Slovenije, ki v tem vidi velik izziv za mlade in sicer za vsakogar, saj bi lahko ob aktivni vključenosti vseh generacij v polje oskrbe starih ljudi le-tem ponudili bolj kakovostno, dostojno in prijetno bivalno okolje tudi v starosti. Medgeneracijsko povezovanje bi pri starih ljudeh spodbudilo občutek sprejetosti, ki bi jih opogumilo k izkoristku njihovih potencialov. Pogosto je nerazumljivo marginaliziranje položaja starih v družbenem okolju in širjenje stereotipnih prepričanj o starih ljudeh. Poleg tega pa bi se ob vzpostavitvi večjega deleža neformalne oskrbe precej razbremenilo preobremenjen formalni del oskrbe starih ljudi. Ključ do uspeha vidi v zmanjšanju individualizma v družbi ter v večji meri strpnosti in sprejemanju starih ljudi.

(Foto: Arhiv Socialna zbornica Slovenije)